Menu Item
Kakšen je pomen novinarstva v dobi lažnih novic in kako vplivajo na demokracijo? Kako naj se mediji borijo proti dezinformacijam? O tem so z vrhunsko ameriško novinarko CNN Melisso Bell razpravljali na panelu, ki je v organizaciji mednarodne novičarske platforme N1 danes potekala v Rovinju.
Novinarka ameriške televizijske hiše CNN Melisa Bell je bila tokratna ekskluzivna gostja na panelu z naslovom Moč in pomen novičarskih kanalov v dobi populizma in lažnih novic, ki ga je v okviru Weekend Media Festivala v Rovinju ob desetletnici obstoja organizirala mednarodna novičarska platforma N1. Bell se je na odru pridružila direktorjem N1 iz Slovenije, Srbije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine – Katji Šeruga, ki je panel vodila, Igorju Božiću, Tihomirju Ladišiću in Amirju Zukiću.
Skupaj so analizirali, kako lahko svetovni in regionalni mediji ohranijo verodostojnost in neodvisnost v času, ko so pod pritiski brez primere. S skoraj 30-letnimi izkušnjami v novinarstvu Bell, ki trenutno živi v Parizu, poroča o evropskih in svetovnih dogodkih, med drugim se osredotoča na vojno v Ukrajini.
Televizijska mreža CNN, ki je ekskluzivni partner N1, ima nedvomno močan vpliv na svetovno medijsko krajino. Jasen dokaz o tem je bilo tudi junijsko zgodovinsko soočenje med republikanskim kandidatom Donaldom Trumpom in aktualnim ameriškim predsednikom iz vrst demokratov Joejem Bidnom. Ta namreč z nastopom, ki je bil porazen, ni pomiril javnosti, ki je bila že pred tem skeptična do njegove vnovične kandidature. Kot je znano, je moral zaradi pritiskov tudi iz vrst lastne stranke tekmo prepustiti Kamali Harris. Soočenje je pritegnilo neverjetno število gledalcev, saj si je debato na televiziji CNN ogledalo več kot 52 milijonov ljudi, še dodatnih 30 milijonov na CNN-ovih digitalnih platformah. Prav zaradi teh številk je bila ta predsedniška debata najboljša v zgodovini te ameriške televizije.
Bell je na panelu razkrila ozadje odmevnega soočenja. “Kar je bilo v tej predsedniški debati presenetljivo, je to, da sta si nasproti stali dve popolnoma različni viziji ZDA in sveta. Oba kandidata sta se verjetno zavedala vpliva, ki ga bo imela ta debata na predsedniško tekmo, ki je tudi najtesnejša politična tekma med republikanci in demokrati v zadnjih 60 letih,” je poudarila in dodala, da je bilo tveganje zato izjemno veliko.
“Bidnova širša ekipa se je namreč takoj po zaključku soočenja zavila v molk. Nekaj dni po njem pa smo ugotovili, da se bo Biden iz tekme umaknil. Nato se je zgodil prvi poskus atentata na Donalda Trumpa – in ko to rečem, se ponovno spomnim, kako nora je postala ta politična kampanja. Po poskusu atentata so načrte odložili in nato smo morali naslednjih nekaj tednov čakati na Bidnov odstop. Ampak odločitev se je zgodila skoraj nemudoma. Druge poti ni bilo,” je dejala Bell.
Boj proti dezinformacijam
Novembrske ameriške predsedniške volitve bodo zagotovo eden najpomembnejših političnih in medijskih dogodkov leta. Toda že v tem trenutku živimo v svetu, v katerem je pravo novinarstvo v ozadju dezinformacij, manipulacij in lažnih novic, ki se lahko širijo hitreje od dejanskih in izvirnih novinarskih zgodb, in to z zelo jasnim namenom – škodovati demokracijam. Pomembno vlogo pri tem igra Rusija.
Bell je v luči ameriških volitev potegnila vzporednico z volitvami leta 2016, na katerih je zmagal Trump. Kot je dejala, se je vloga novinarjev na CNN spremenila po njegovi napovedani kandidaturi.
“Ne gre za to, da bi bili za ali proti določenemu kandidatu ali platformi. Kandidati se lahko ne strinjajo glede nekaterih vprašanj, vendar temeljnih svoboščin ni mogoče postaviti pod vprašanj,” je izpostavila in dodala: “Čeprav je svet Trumpa bolje spoznal po njegovi izvolitvi, smo v ZDA že vedeli, kakšna je njegova zgodovina in njegov odnos do resnice.” Dodala je, da dostop do Bele hiše, kandidatov in predsednika postaja bitka za dejstva, saj da so se iz Bele hiše v preteklosti širile laži.
Kako se konzumirajo informacije?
Medijskega prostora pa v zadnjih letih ni spremenil le vzpon dezinformacij in lažnih novic, temveč je nanj vplivala tudi tehnologija. Ob porastu družbenih medijev, mehurčkov in algoritmov se namreč spreminjajo navade, kako ljudje konzumirajo informacije.
V Sloveniji, na primer, je edino občinstvo, ki raste, digitalno občinstvo. Zato je N1 Slovenija izključno digitalna platforma. Kot je na panelu poudarila odgovorna urednica in direktorica N1 Slovenija Katja Šeruga, je to tudi edina razlika med ostalimi platformami N1 v regiji, ki poleg spletne strani oddajajo tudi televizijski program.
Direktor N1 BiH Amir Zukić je spomnil, da so na panelu v Rovinju pred desetletjem obljubili, da bodo ustvarili najvplivnejši informativni kanal v regiji. “Po desetih letih lahko rečem, da nam je to uspelo. Moramo se razvijati. Ne gre le za tehnologijo, ampak za iskanje načina, kako nadaljevati z zaupanjem, ki nam je v zadnjih desetih letih pomagalo do uspeha,” je dejal.
Dodal je, da v BiH ne vidi razlike med levimi in desnimi populisti, saj da imajo ista stališča do svobodnih medijev. “Dokler so v opoziciji, nimajo nič proti svobodnim medijem, ko pa pridejo na oblast, nas dojemajo kot grožnjo, ker jih obravnavamo kritično,” je poudaril.
Porast evropske desnice
Na panelu so se dotaknili tudi vzpona skrajne desnice v Evropi in njenega vpliva nanjo. Ta v zadnjem obdobju močno pridobiva v Nemčiji s skrajno desno stranko Alternativa za Nemčijo (AfD), pa tudi v Franciji. Tamkajšnji Nacionalni zbor se je tik pred volitvami namreč pozicioniral kot najverjetnejši možnosti zmagovalec. A vsekakor ne gre za novost. Moč populizma je bila opazna že pri brexitu.
“To se zgodi, ko populisti pridejo na oblast. Hranijo se namreč s strahom,” je dejala novinarka CNN Bell. Spomnila je, da ljudje v zgolj nekaj generacijah pozabimo, kaj je vojna in kaj pomeni. “Ljudje v Evropi so presenečeni, ko se je zgodila vojna v Ukrajini. Druga svetovna vojna se je tako rekoč končala včeraj. Grozljivo je videti, da zelo hitro lahko pozabimo, kako hitro se zgodi destabilizacija. Laž se lahko širi zelo hitro. Vsaka država se bori z različnimi stvarmi, vendar nas boj združuje – boj za resnico, dejstva in proti neresničnemu,” je dejala.
Vprašanje nepristranskosti medijev
Ob porastu populizma in političnih pritiskov je vse bolj v ospredju vprašanje, ali bi morali biti mediji bolj nepristranski. Direktor N1 Hrvaška Tihomir Ladišić je dejal, da je to vprašanje za milijon dolarjev. “Če velike medijske hiše v čem naredijo napako, je to, da nekatera vprašanja pustijo ob strani. Z vsem se moramo spopasti. Ne želimo dati prostora nekomu, ki je populist ali anticepilec. Toda novinarstvo mora postavljati vprašanja, to je najpomembnejše,” je ocenil.
Ob tem je povedal, da se je pred kratkim na družbenem omrežju TikTok pojavil podatek, da kar 80 odstotkov novic prihaja z družbenih omrežij, in to brez kakršnegakoli konteksta. “Ne smemo se delati, da problemov ni, se bati, da bomo nekomu dali prostor, če mu zastavimo vprašanje. Ponosen sem na to, da smo v desetih letih na mizo dali težka vprašanja,” je povedal.
Direktor N1 Srbija Igor Božić je ob tem dodal, da pogosto slišijo, da so tajkunski medij, medij Cie in da niso novinarji tisti, ki zastavljajo vprašanja, ampak da obstajajo neke višje sile. “Ampak že od začetka je naš slogan ‘brez kompromisov’, ko gre za resnico,” je izpostavil.
Razmere v BiH
Tudi direktor N1 BiH Zukić je poudaril, kako pomembno je govoriti resnico, sploh v državi, kjer o vsem obstajajo vsaj tri resnice. “Vloga N1 je na našem trgu edinstvena. Vsi podatki kažejo, da občinstvo v BiH najbolj zaupa N1. Še naprej nas bodo vodile vrednote, h katerih stremimo že leta. Za antimedije je enostavno, oni niso novinarji, ampak propagandisti, in jim je enostavno širiti sovraštvo in uporabljati čustvene teme, kot je vojna, ter z njimi manipulirati. Naša naloga je spodbujanje razumevanja, dialoga, ne sovraštva, prav zato nas dan za dnem napadajo ne le politiki, ampak tudi njihovi sledilci na omrežjih, češ da smo izdajalci, ker promoviramo multikulturno strukturo Bosne, ne le nekaj negativnega,” je dejal.
Zukić je ob tem dodal, da se vsak dan sprašuje, kako uravnotežiti pomembna vprašanja, kot so vojna, vera, vojni zločini, in kako vsem tem temam dati širši pogled. “Kako raziskati in odkriti resnico. Imamo tri vzporedne narative, vsaj tri vzporedne resnice,” je poudaril. S perspektive politikov, tako Zukić, bi se lahko vojna v BiH začela že jutri, a ni tako. “Gre le za njihov trud, da nadaljujejo retoriko sovraštva. V BiH se po oceni direktorja N1 Zukića že 30 let igrajo s čustvi državljanov in ne predstavljajo resnice.
“BiH je ravno zaradi teh politikov postala ena najbolj skorumpiranih držav. Prikrajšajo naše državljane, z našim denarjem ravnajo kot s svojim. To so tako imenovani domoljubi. Ta pripoved je namenjena spodbujanju lastnih interesov. Tukaj smo, da spodbudimo pogovor o sedanjosti in prihodnosti. Politiko moramo spomniti na obljube, ki jih niso izpolnili. Dokler so v opoziciji, se zavzemajo za svobodne medije, ko pa pridejo na oblast, začnejo ustvarjati svoje populistične medije,” je dodal Zukić.
O Srbiji in Kosovu
Novinarsko poročanje pa ni le pod političnimi pritiski v BiH, temveč tudi v Srbiji, kjer se zadnje leto novinarji soočajo s poročanjem o zapleteni situaciji na Kosovu. Direktor N1 Srbija Božić je povedal, da so pred natančno enim letom prejeli obvestila o zaostrovanju situacije. A informacije so prišle zgolj s kosovske strani, ne pa tudi srbske.
“Nihče ni želel povedati, kaj se dogaja, dokler tega ni odobril predsednik države. Po drugi strani pa smo vsak trenutek dobivali nove informacije, a brez uradnih potrditev. O tem smo poročali kot o zelo občutljivi temi. To kaže, da je obnašanje vlade in tistih, ki vodijo državo, pravzaprav odvisno od njihovih spinov in tega, kdaj jih želijo plasirati. Na žalost pa novinarji brez uradnih informacij ne moremo nadaljevati preiskave,” je dejal.
“Vloga novinarstva je pomembnejša kot kdajkoli prej”
Zaradi mnogih vojn, ki so vse bližje regiji, smo po besedah direktorja N1 Hrvaška Ladišića priča velikim spremembam v svetu. “Vloga novinarstva je pomembnejša kot kdajkoli prej,” je dejal in dodal, da je pomembno biti na terenu in prepovedati zgodbe. Čeprav je novinarstvo po njegovem mnenju težko, ob tem pa tudi nevarno in preslabo plačano delo, gre za najlepši poklic na svetu.
“To je v današnjem svetu pomembno,” je poudaril. Ob tem se je zahvalil United Medii, ki daje priložnost za promocijo kvalitetnega novinarstva. Direktor N1 BiH Zukić pa je spomnil na moč, ki jo ima televizija z N1 na čelu v BiH. “Pomembno je, še posebej v današnjem času nezaupanja, da se zanesemo na zaupanje, da ohranimo pravo novinarstvo in temeljne vrednote, ki jih zastopamo v poklicu,” je dejal Zukić.
Zaupanje v blagovno znamko
Ameriška novinarka Melissa Bell je ob koncu panela dejala, da se na CNN zavedajo zatona televizije in se obračajo na družbena omrežja. “Imamo fantastična orodja. Vendar je pomembno zaupati znamki. Na N1 ste v 10 letih zgradili kredibilno blagovno znamko. Edina ločnica med CNN in N1 je blagovna znamka. Ljudje so govorili, da bodo veliki mediji, kot smo mi, izginili, mi pa smo videli, da so ljudje glavni vir informacij. Naša vloga je zelo pomembna, pomembno je zaupanje. Pomembno je, da imamo gledalce,” je zaključila Bell.
Celoten posnetek panela, ki je potekal v angleščini, si lahko ogledate v posnetku zgoraj. Povzetek razprave pa si lahko preberete v članku.
N1 je mednarodna novičarska platforma, ki je začela delovati leta 2014. Prepoznana je po svojem profesionalnem in objektivnem novinarstvu ter neodvisnem uredniškem pristopu. Od svoje ustanovitve je partner CNN, praznovanje 10. obletnice tako zaznamuje tudi desetletje uspešnega sodelovanja z eno največjih medijskih hiš na svetu.
*United Media posluje v osmih državah in ima v svojem portfelju 55 televizijskih programov, vključno z N1 in Novo TV, dnevne časopise, kot sta Danas in Nova, ter številne radijske postaje. N1 Slovenija, Forbes Slovenija in Sportklub Slovenija so del United Medie, ki je v lasti skupine United, del katere je tudi Telemach.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje