Menu Item
Na Blejskem strateškem forumu je potekal tudi panel voditeljev, na katerem so sodelovali predsedniki vlad Slovenije, Albanije, Hrvaške in Srbije. Albanski premier Edi Rama se je strinjal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem, da je "glavni promotor ideje o širitvi EU Vladimir Putin", srbski premier Miloš Vučević je spregovoril o ljubezni Srbije do "slovanskih bratov", premier Robert Golob pa se je dotaknil slovenskega priznanja Palestine.
Na Bledu se je danes začel 19. Blejski strateški forum z naslovom Svet vzporednih realnosti.
Zbrane so nagovorili predsednica republike Nataša Pirc Musar, zunanja ministrica Tanja Fajon in generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Pred panelom voditeljev pa je na govorniški oder stopila še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Von der Leyen se je v svojem nagovoru osredotočila na Zahodni Balkan, za katerega je dejala, da je v preteklosti vedno bil meja med vzhodom in zahodom, med severom in jugom. A v novi realnosti želijo biti del širše evropske družine, je dodala. Ob tem je s prstom pokazala na Rusijo, ki da želi obuditi stare konflikte in sejati razdeljenost, s tem pa preprečiti pot naprej. “A večina ljudi na Zahodnem Balkanu ne želi razdrobljenosti, želijo integracijo. In to jim moramo zagotoviti.”
Integracijo držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo je označila za kritično pomembno, če želi Evropa biti konkurenčna in če se želi biti sposobna ubraniti. “Z drugimi besedami: želimo močno, konkurenčno in varno Evropo. To vključuje države Zahodnega Balkana, Ukrajino in Moldavijo,” je dodala.
Ob tem je napovedala, da bo postavila evropskega komisarja, ki bo zadolžen izključno za širitev EU. “To mora postati delo s polnim delovnim časom,” je poudarila.
“Največji promotor ideje o širitvi je Putin”
Na panelu voditeljev so sodelovali predsedniki vlad Slovenije, Hrvaške, Albanije in Srbije – Robert Golob, Andrej Plenković, Edi Rama in Miloš Vučević.
Golob je v odzivu na govor von der Leyen dejal, da se mu zdi pomembno, da v teh časih kriz ne spregledamo kompleksnih problemov blizu nas. Pristop z imenovanjem komisarja, ki se bo ukvarjal izključno s tem vprašanjem, se mu zdi dober, obenem pa je poudaril pomen denarja, ki bo na voljo državam Zahodnega Balkana.
Plenković je korak imenovanja posebnega komisarja označil za logičen in pripomnil, da se je von der Leyen te lekcije naučila v prvih petih letih svojega mandata. Čeprav priznava, da se je vprašanje širitve pomaknilo višje na lestvici prioritet EU, je opozoril, da bo treba pokazati tudi rezultate. “Zadnji rezultat je bil pred več kot 11 leti, ko se je Hrvaška pridružila Uniji.”
Poudaril je, da se je treba zavedati, da je največji promotor ideje širitve ruski predsednik Vladimir Putin. “Če ne bi bilo njegove invazije v Ukrajino, Ukrajina, Moldavija in Gruzija ne bi bile v istem košu, kot so države Zahodnega Balkana.”
Albanski premier Edi Rama si je najprej privoščil moderatorja Alija Aslana, nemškega novinarja. Obtožil ga je, da je na plačilni listi Američanov (Aslan je pred tem delal za CNN, op. a.), nato pa se je pritožil še nad organizacijo in uporabo ekranov, na katerih se odšteva čas za razpravo. “To je preveč nemško, ne delajte tega, ko povabite ljudi z Balkana,” je dejal. Rama se je nato vrnil nazaj k vprašanju širitve in se strinjal s Plenkovićem, da je njeno glavno gonilo prav Vladimir Putin.
Srbski premier Vučević je dejal, da je pridružitev EU za Srbijo cilj že več kot 20 let in da od tega ne odstopajo. “Veliko vprašanje za Zahodni Balkan so naša pričakovanja glede širitve – so ta popolnoma drugačna od pričakovanja Bruslja? Gre pri tem za svet vzporednih realnosti? Upam, da ne in da imamo iste cilje. Kdaj bo dosežen, ne morem reči, saj smo že velikokrat postavljali datume, pa se nič ni zgodilo,” je dodal.
Ob tem je dejal, da ga žalosti, da se je morala zgoditi vojna v Evropi, da je bilo vprašanje širitve postavljeno v ospredje. “Mislim, da bi si države Zahodnega Balkana in njihovi ljudje to zaslužili že veliko prej,” je dodal Vučević.
Ruska propaganda in srbsko prijateljstvo s “slovanskimi brati”
Vojna v Ukrajini traja že od februarja 2022. V nekaterih evropskih državah se zdi, da podpora Ukrajini že upada oziroma da obstaja neke vrste utrujenost, je v iztočnici dejal moderator Aslan. Ima tak občutek tudi premier Golob, ko potuje po svetu?
“Iskreno mi ni treba iti prav daleč, da bi dobil ta občutek. Tudi v Ljubljani lahko to začutiš. Dogaja se povsod, povezano pa je tudi s povečano rusko propagando, ki je vseprisotna. Vojna resnice je bitka, ki traja. Vztrajati moramo in ne smemo pozabiti na ljudi, ki se proti ruskemu režimu borijo od znotraj in tvegajo svoja življenja. Res mi je bilo žal, da smo bili tako blizu tega, da bi rešili Navalnega v menjavi. Mogoče je to, da je bil vključen v to menjavo, bila njegova smrtna kazen,” je dejal. Ob tem je dodal, da je treba spoštovati tudi tiste, ki se borijo znotraj Izraela proti režimu Benjamina Netanjahuja.
Srbski premier Vučević je poudaril, da se njihova želja, da postanejo EU, ne izključuje s tem, da imajo še naprej tesne odnose z Rusijo. “Imamo pravico, da zaščitimo svoje nacionalne in državne interese, kakor se nam zdi najbolje. Nič ne počnemo na skrivaj. Imamo drugačne poglede na sankcije in kako to prispeva h koncu vojne. Tudi Srbija je bila pod sankcijami v devetdesetih letih in pretrpela veliko. Ne verjamemo v to – nočem zveneti kot pesimist, a ne vidim rezultatov sankcij.”
Ob tem je poudaril, da že vseskozi prepoznavajo neodvisnost in suverenost Ukrajine. “Tudi oni so naši slovanski bratje, tako kot Rusi,” je dodal.
Rama je dejal, da so se na lastni koži naučili, da se “glasba v Rusiji nikoli ne spremeni”. Poudaril je, da Albanija še vedno neomajno stoji za Ukrajino. Ne le zaradi lastne zgodovine, je dejal, temveč tudi zato, ker se zdi neverjetno, da “nekdo v današnjih časih poskuša nasilno spremeniti meje neodvisne evropske države”.
Ob tem je Rama opozoril na nevarnost družbenih omrežij. “To je največje orožje, ki ga Rusi, Iranci, kdorkoli že, imajo.”
Priznanje Palestine kot opozarjanje na dvojne standarde
Moderator Aslan je premierja Goloba povprašal, kako se je Slovenija odločila za priznanje Palestine. Golob se je navezal na Ukrajino in poudaril, da je pomembno opozoriti na dvojne standarde tudi v primeru vojne v Ukrajini oziroma podpore Ukrajini ter (ne)podpore Palestini.
“Želeli smo poslati sporočilo celemu svetu, ne le Palestini. Ne gre le za pravno zavezo, gre za moralno zavezo. To je le kanček upanja, ampak vsako upanje, ki ga lahko pošljemo Palestini, je bolje, kot da ne naredimo nič.”
Na vprašanje, kaj pravi na odziv Izraela na slovensko priznanje Palestine, pa je Golob dejal, da se je res vse začelo 7. oktobra lani, a da je bil odgovor Izraela popolnoma nesorazmeren. “Priča smo bili katastrofi in grozotam. Zdaj ne verjamemo več, da želi Netanjahu res osvoboditi talce, temveč želi samo ostati na oblasti. To je nekaj, kar bo moral nekega dne razložiti svojim ljudem, in to bo zanj zelo slab dan.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje