Menu Item
Papež Frančišek se je na začetku svojega obiska v Kanadi, ki ga je poimenoval obisk pokore in bo trajal do konca tedna, danes opravičil pripadnikom domorodnih plemen zaradi sodelovanja katoliške cerkve v prisilni asimilaciji in zlorabah njihovih otrok, ki je potekala od konca 19. stoletja.
“Ponižno prosim za odpuščanje za zlo, ki ga je nad domorodnim prebivalstvom izvršilo toliko kristjanov. Žal mi je. Prosim za odpuščanje, še posebej za to, kako so številni člani cerkve in verskih skupnosti sodelovali, nenazadnje z brezbrižnostjo, v projektih kulturnega uničevanja in prisilne asimilacije,” je dejal papež Frančišek.
“Prostor kjer smo se zbrali, mi ponovno obuja globok občutek bolečine in obžalovanja, ki ga imam zadnjih nekaj mesecev,” je povedal 85-letni poglavar katoliške cerkve ob aplavzu prisotnih. Papeža so v nedeljo ob prihodu v Kanado na letališču v Edmontonu v provinci Alberta pričakali predstavniki domorodnih plemen in narodov skupaj s premierjem Justinom Trudeaujem in prva domorodna generalna guvernerka Kanade v zgodovini Mary May Simon.
V kraju Maskwacis pri Edmontonu, kjer je nekoč stala ena od prisilnih internatskih šol za indijanske otroke, so ga pričakali Indijanci v narodnih nošah in mu pripravili krajši kulturni program s povorko, plesom in petjem, pa tudi s seznamom imen umrlih otrok. Častni poglavar Wilton Littlechild je pred papeževim nagovorom izrazil upanje, da bodo dobili opravičilo za zlorabe in želja se mu je uresničila. Papež je najprej molil na pokopališču blizu nekdanje šole, prav tako je poljubil roko ene od preživelih pripadnic plemena Frog Lake, Alme Desjarlais.
Kanadske oblasti so se v 19. stoletju odločile, da je treba Indijance asimilirati, kar so nameravale storiti s tem, da so jim jemali otroke in jih pošiljali v oddaljene internate. Katoliška cerkev je vodila 66 od skupaj 139 takih šol, ki jih je od leta 1894 do leta 1947 obiskovalo okrog 150.000 otrok, starih od štiri do 16 let. V času šolanja je zaradi različnih razlogov, kot so bolezni in pomanjkanje, daleč od staršev in svojcev umrlo okrog 6000 otrok. To je trenutno ena od najbolj vročih tem v Kanadi, zaradi katere prihaja tudi do nasilja. Na kraju šole v Maskwacisu sedaj stoji šola, ki jo upravlja indijansko ljudstvo Cree in šolski program poudarja njihovo zgodovino in tradicijo, ki jo je kanadska država nekoč zatirala.
Papež bo danes obiskal še katoliško faro Svetega srca, ki jo vodijo Indijanci, maše pa potekajo v njihovih jezikih. Papež Frančišek bo do konca tedna na spokornem romanju, kot je označil pot v Kanado, obiskal Edmonton z okolico, odpotoval v Quebec, od tam pa še na skrajni sever Kanade k Inuitom, v mesto Iqaluit na ozemlju Nunavut. Frančišek se je za zlorabe domorodnih otrok v šolah v Kanadi že opravičil aprila, ko je v Vatikanu sprejel delegacijo domorodnih Indijancev, Inuitov in Metisov.
Komisija za resnico in pomiritev je že leta 2015 pozvala papeža, naj se opraviči, toda na kanadskem ozemlju. Iz tega ni bilo nič, dokler niso lani pri nekdanji šoli Kamloops v Britanski Kolumbiji odkrili množičnega grobišča z ostanki okrog 200 otrok. Kanadska vlada se je za prisilno šolanje, kjer je prihajalo do fizičnih in spolnih zlorab, uradno opravičila leta 2008 in je doslej plačala več milijard dolarjev odškodnin. Katoliška cerkev je Indijancem namenila za okrog 50 milijonov dolarjev pomoči, načrtujejo še okrog 30 milijonov.
Domorodne skupnosti v Kanadi želijo tudi pojasnilo za usode tistih otrok, ki se niso vrnili domov, kaznovanje odgovornih in odškodnine ter vračilo zgodovinskih predmetov, ki so jih odnesli v Vatikanski muzej. Za koordinatorja apostolskega obiska so v Kanadi izbrali katoliškega duhovnika, 36-letnega Cristina Bouvetta, ki je po mamini strani Italijan, po očetovi pa pripadnik ljudstev Metis in Cree. Iskali so nekoga, ki govori italijansko in je povezan s katoliškim šolskim sistemom ter indijansko dediščino. Cristino Bouvette iz Calgaryja je bil izbran tudi zato, ker je njegova babica obiskovala eno od zloglasnih šol. Bouvette je izrazil upanje, da bo obisk papeža zacelil rane.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje