Papež za mesto zadnjega počitka izbral cerkev, pomembno tudi za Slovence

Ko je Jorge Mario Bergoglio leta 2013 postal prvi papež iz Latinske Amerike, je hitro postalo jasno, da ne bo običajen naslednik apostola Petra. Izogibal se je številnim tradicionalnim privilegijem papeštva in se raje odločil za preprosto življenje: namesto razkošnih papeških stanovanj v apostolski palači je živel v sodobni vatikanski hiši za goste, nosil je plastično uro in se po Rimu vozil z družinskim avtomobilom.
Svojo nezavezanost tradiciji bo, kot kaže, izrazil tudi po smrti. Frančišek si je že dolgo želel, da ga ne bi pokopali v veličastni Baziliki svetega Petra, kjer počivajo skoraj vsi njegovi predhodniki. V avtobiografiji Upanje, izdani v začetku letošnjega leta, je zapisal: "Ko umrem, ne bom pokopan v Baziliki svetega Petra, ampak v Baziliki svete Marije Velike." Dodal je, da je Vatikan dom njegovega zadnjega bogoslužja, ne pa tudi njegove večnosti.

Bazilika svete Marije Velike, prva cerkev, posvečena Devici Mariji, leži v središču Rima, nedaleč od Koloseja in tik ob glavni železniški postaji Termini. Obkrožena je z vrvežem mestnega življenja, kavarnami in avtobusnimi postajališči, kar jo postavlja v popolno nasprotje z veličastnim Trgom svetega Petra. V tej baziliki je sicer že pokopanih sedem papežev, poroča Deutsche Welle.

Frančišek je bil globoko predan Devici Mariji. Ob vsaki vrnitvi v Rim po apostolskih potovanjih je najprej obiskal baziliko svete Marije Velike. Še posebej ga je nagovarjal kip Marije, Kraljice miru, ob katerem si je želel tudi počivati. "Ves čas sem se zatekal k njej in njen objem sem iskal več kot stokrat v času svojega pontifikata," je zapisal v avtobiografiji.

Tudi po več kot mesecu dni v bolnišnici Gemelli, kjer se je zdravil zaradi pljučnice, se je papež Frančišek ob vrnitvi v Vatikan ustavil pred baziliko, da bi lahko vsaj iz avtomobila molil pred svojo podobo Marije.
O njegovi odločitvi je za italijanski časnik Il Messaggero spregovoril tudi Rolandas Makrickas, duhovnik iz omenjene bazilike. "Maja 2022 sem ga vprašal, ali razmišlja, da bi bil pokopan tukaj, saj pogosto prihaja," je povedal. Frančišek se je takrat nasmehnil in dejal: "Papeže pokopavajo v svetem Petru." Zdelo se je, da je pogovor s tem zaključen, povzema BBC.

A čez en teden je papež sam poklical Makrickasa in mu dejal, da mu je Devica Marija sporočila, naj pripravi grob. "Poišči prostor zanj, ker želim biti pokopan v tej baziliki, ti pa si bil moj prerok."

S tem bo Frančišek postal prvi papež po približno 150 letih, ki ne bo pokopan v Baziliki svetega Petra. Zadnji, ki je prekinil to dolgoletno tradicijo, je bil papež Pij IX., čigar ostanke so tri leta po smrti prenesli v Baziliko svetega Lovrenca zunaj obzidja (San Lorenzo fuori le Mura, op. a.).

Cerkev pomembna tudi za slovenske vernike

Cerkev je pomembna tudi za slovenske vernike. Na božič leta 867 je v tej cerkvi papež Hadrijan II. s slovesnostjo sprejel solunska brata Cirila in Metoda ter potrdil bogoslužne knjige v slovanskem jeziku, s čimer je omogočil širjenje krščanstva v jeziku, razumljivem ljudem – tudi Slovencem.
Zaradi tega zgodovinskega dogodka je bila bazilika v letošnjem jubilejnem svetem letu uradno določena kot matična cerkev za slovenske vernike v Rimu. Kot je za N1 pojasnila sestra Božena Kutnar, nacionalna delegatka za sveto leto, je vsak evropski narod v tem letu prejel svojo cerkev v Rimu, kjer lahko ob romanju obhaja bogoslužje ali molitve. Ker Slovenci svoje nacionalne cerkve nimamo, nam je bila dodeljena prav bazilika svete Marije Velike.

Sestra Kutnar ob tem opozarja, da je cerkev zaradi svoje pomembnosti in lege pogosto zelo obiskana, zato romarjem svetuje, da obiščejo tudi druge cerkve v Rimu, v katerih bodo lažje našli prostor za molitev ali bogoslužje.