Razprava v Bruslju je po besedah predsednika DZ Igorja Zorčiča pokazala, "da je ideja širitvenega procesa še zelo živa in da uživa podporo tudi v tem širšem parlamentarnem delu".

Vrh Evropskega parlamenta in predsednikov parlamentov Zahodnega Balkana v Bruslju je danes potrdil osrednjo vlogo parlamentov pri približevanju držav te regije članstvu EU. Današnja razprava je pokazala, da je ideja širitvenega procesa zelo živa, je dejal predsednik DZ Igor Zorčič.

Za Slovenijo je bilo današnje srečanje zanimivo predvsem z vidika predsedovanja Svetu EU, saj je Zahodni Balkan ena od prioritet predsedovanja, je povedal Zorčič po vrhu v izjavi za slovenske dopisnike v Bruslju. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo prav signali, ki so danes prišli s tega srečanja, velik izziv za slovensko predsedovanje.

Današnja razprava je po besedah Zorčiča pokazala, “da je ideja širitvenega procesa še zelo živa in da uživa podporo tudi v tem širšem parlamentarnem delu”. Obenem se je izkazalo, da so nekatera dvostranska nesoglasja še vedno zelo živa, pri čemer je omenil spor med Severno Makedonijo in Bolgarijo. Ta blokira pristopna pogajanja s Skopjem zaradi vprašanj v povezavi z makedonskim jezikom in identiteto.

Škodljivo zavlačevanje integracije

Pri tem je izpostavil vlogo parlamentov v pridružitvenem procesu Zahodnega Balkana, tudi slovenskega. Izrazil je namero, da bi Slovenija v času svojega predsedovanja skušala doseči pospešek procesa evropske integracije tega območja. Razmišljajo o tem, da bi v Sloveniji pripravili srečanje predsednikov parlamentov Zahodnega Balkana, je pojasnil Zorčič.

“Zahodni Balkan predstavlja naše bližnje okolje, povezani smo zgodovinsko in imamo razvito gospodarsko sodelovanje, zato smo še posebej motivirani za širitev EU na države s tega območja,” je dejal Zorčič na srečanju, kot so sporočili s stalnega predstavništva Slovenije v Bruslju.

Ob tem je opozoril na negativne vidike upočasnitve procesa širitve EU na Zahodni Balkan. “Nadaljnje zavlačevanje integracijskega procesa bi močno škodilo tako državam Zahodnega Balkana, ki so zavezane idejam EU, kot tudi evropskim prizadevanjem, da se na tem območju zagotovi trajni mir, stabilnost in sodelovanje ter se uveljavijo evropski standardi in vrednote,” je dejal Zorčič.

Močna in združena Evropa

Tokratnega drugega vrha so se na povabilo predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija poleg predsednika DZ udeležili predsedniki parlamentov Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije ter podpredsednik parlamenta Portugalske, ki predseduje Svetu EU.

V skupni izjavi so potrdili osrednjo vlogo parlamentov pri napredovanju širitvenega procesa. “V skupni izjavi smo pozvali Svet EU, naj izpolni svoje obljube in nujno odločno ukrepa za pospešitev širitvenega procesa. Evropska perspektiva in pristopni proces Zahodnega Balkana na podlagi dosežkov ostajata v političnem, varnostnem in ekonomskem interesu unije. Širitev predstavlja bolj kot kdaj koli prej geostrateško naložbo v stabilno, močno in združeno Evropo,” je sporočil Sassoli.