Pirc Musar v New Yorku: "Ustaviti moramo genocid v Gazi. Ni več izgovorov" (VIDEO)

V New Yorku se je na zasedanju 80. Generalne skupščine Združenih narodov začela splošna razprava z govori svetovnih voditeljev, ena od prvih govornic – bila je 13. po vrsti – pa je bila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar.

V svojem govoru je spomnila na konec druge svetovne vojne, saj letos mineva ravno 80. let od končanja spopadov, ta pomembni dogodek pa je takrat predstavljal žarek upanja za novo obdobje miru in sodelovanja, ki ga je utelešala ustanovitev Organizacije združenih narodov.

"Vendar je to upanje zasenčil nastop hladne vojne. Ko se je leta 1991 končala, smo si znova drznili verjeti, da bo to tlakovalo pot viziji trajnega miru, varnosti in sodelovanja, kot je zapisano v ustanovni listini ZN. Žal se ta vizija ni uresničila, razmere so se dejansko poslabšale," je dejala.

Pirc Musar je bila kritična do potez Varnostnega sveta ZN, ki je bil zamišljen kot temelj kolektivne zavesti, a svojih pričakovanj ni izpolnil. "Pet stalnih članic varnostnega sveta naj bi bilo zgled preostalemu svetu, prizadevati bi si morale za mir, namesto tega pa nekatere delajo za svoje lastne interese," je poudarila.

Opozorila je tudi na poslabšanje razmer pri spoštovanju mednarodnega prava. "Neodvisnost izvoljenih mednarodnih sodnikov, integriteta institucij za človekove pravice, osebna varnost borcev za človekove pravice in avtoriteta te organizacije so tarča napadov," je dejala in še posebej izpostavila pritiske in sankcije proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču, s čimer se po njenih besedah spodkopava eden ključnih temeljev pravne države na globalni ravni.

Predsednica republike je spomnila na lani sprejeti pakt za prihodnost, ki ga vidi kot pot do močnejše in prihodnosti usmerjene Organizacije združenih narodov. Predlagala je oblikovanje Svetovnega foruma za prihodnost, ki bi paktu zagotavljal "brezpogojno, trajno politično podporo".

"Ko države razmišljajo, kako izvajati Pakt za prihodnost, se lahko nekatere rešitve zdijo preuranjene. Vendar dolgoročno niso izbirne, ampak sistemsko nujne," je dejala. Kot primer je navedla reformo Varnostnega sveta ZN in vprašanje pravice veta. "Ni pa in nikoli ne sme postati telo, ki se postavi nad mednarodno pravo za ščitenje interesov nekaterih na račun drugih," je poudarila.

Po njenem mnenju je nujno, da Generalna skupščina zahteva svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča o tem, ali je pravico veta mogoče uveljavljati tudi v primerih najhujših zločinov, kot sta genocid in zločini proti človečnosti.

Predsednica je del govora namenila enakosti spolov. Opozorila je, da je bilo v zadnjih desetletjih na čelu mednarodnih organizacij le 13 odstotkov žensk in da nobena še ni vodila ZN kot generalna sekretarka. "Zato, spoštovani, ustvarimo zgodovino! 80. zasedanje Generalne skupščine vodi šele peta predsednica. Ob koncu tega zasedanja bi se ji morala pridružiti še novoizvoljena generalna sekretarka," je poudarila.

Po njenih besedah pa formalna zastopanost ni dovolj: "Resnična enakost zahteva sistemske spremembe: opolnomočenje žensk mora ostati v osrčju naše svetovne agende."

Nataša Pirc Musar je spregovorila tudi o problemu globalne lakote, ki se po njenih navedbah vse pogosteje uporablja kot orožje v vojnah. "Še huje je, da se lakota zdaj uporablja kot orožje – spremenila se je v orodje vojne! Vsak dan dobivamo poročila o stradanju žensk in otrok, ker so označeni za legitimne tarče, za sovražnike. Kako kruto, kako nečloveško je to, gospe in gospodje?" je dejala.

Poudarila je, da svetovni voditelji ne smejo ostati pasivni. "Preprosto si ne moremo privoščiti tišine, nevednosti ali pasivnosti – ne, ko imamo oblast in moč besede," je dejala. Po njenih navedbah prihodnosti človeštva ne smemo prepustiti "peščici najmočnejših", ampak mora postati rezultat odločnega delovanja večine držav članic.

V zaključku govora je Pirc Musar ponovno opozorila na pomen skupnega delovanja: "Če verjamemo v človekovo dostojanstvo za vse, moramo doseči več: svet, ki izpolnjuje, ne ogroža življenja. Moramo reči 'da' vključujočemu multilateralizmu in odločen 'ne' multipolarizmu."

Generalno razpravo na zasedanju Generalne skupščine ZN sta sicer odprla generalni sekretar Antonio Guterres in predsednica zasedanja Annalena Baerbock.