Menu Item
Hrvaški premier Andrej Plenković je med obiskom v Bosni in Hercegovini z izjavami glede razsodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v katerih je ugotovilo diskriminacijo v volilnem procesu BiH, povzročil ogorčenje nekaterih politikov, med drugim največje bošnjaške stranke v BiH, ki ga je obtožila vpletanja v notranje zadeve sosede.
Andrej Plenković, ki je v četrtek končal dvodnevni uradni obisk v BiH, je v sredo v intervjuju za javno radiotelevizijo BHRT izpostavil, da je interes Hrvaške, da v BiH sprejmejo volilni zakon, ki bo zagotavljal legitimno zastopanost vseh treh konstitutivnih narodov v vseh organih oblasti, posebno v predsedstvu BiH.
Hrvaški premier se med obiskom ni sestal s predsedstvom BiH, ker da v njem ni legitimnega predstavnika hrvaškega naroda.
Predsedstvo BiH po ustavi morajo sestavljati predstavniki vseh treh konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Srbov in Hrvatov. Hrvaškega člana predsedstva Željka Komšića številni Hrvati ne sprejemajo kot svojega legitimnega predstavnika, ker da so ga izvolili veliko številčnejši Bošnjaki. Posebej kritična do njegove izvolitve je največja hrvaška stranka v državi, HDZ BiH, sestrska stranka Plenkovićeve HDZ.
Novinarka BHRT je Plenkovića nato spomnila, da imajo pravice poleg konstitutivnih narodov tudi drugi narodi v BiH, ki pa da so diskriminirani. Pri tem je omenila razsodbe ESČP, v katerih je sodišče ugotovilo diskriminacijo državljanov BiH v volilnem procesu glede na narodnost ali kraj bivanja.
V enem najbolj odmevnih primerih sta predstavnika romske oz. judovske manjšine trdila, da ju ustava BiH diskriminira, saj zaradi svoje narodnosti nista mogla kandidirati za najvišje politične funkcije. Še en moški pa se je na ESČP pritožil, ker na splošnih volitvah leta 2022 ni mogel glasovati za svoje kandidate, ker niso bili iz “ustrezne” entitete oz. “ustrezne” etnične pripadnosti.
ESČP je v obeh primerih razsodilo, da ustavna ureditev BiH diskriminira etnične manjšine. Oblasti v BiH še niso udejanjile teh razsodb.
Plenković je za BHRT izjavil, da te primere vidi kot “fabricirane”, razsodbe ESČP pa kot poskus spremembe političnega ustroja BiH.
V največji bošnjaški stranki v BiH, Stranki demokratske akcije (SDA), so Plenkovića po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina zaradi njegovih izjav obtožili, da poskuša urejati odnose v BiH. Opozorili so, da ESČP ni sprejemalo nikakršnih političnih in fabriciranih razsodb, ampak da je ugotovilo resno diskriminacijo v BiH in državi naložilo, naj jo popravi.
Ustava BiH določa, da za srbskega člana predsedstva BiH lahko kandidirajo le tisti, ki živijo v entiteti Republika Srbska, hrvaškega in bošnjaškega člana predsedstva pa izbirajo med kandidati iz Federacije BiH. Enako velja za zgornji dom parlamenta BiH.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!