Plenković za CNN: Hrvaška lahko Madžarski in Slovaški zagotovi varno oskrbo nafte

Evropska unija po več kot treh letih ruske invazije na Ukrajino stopnjuje pritisk na Moskvo. Eden od predlogov, ki naj bi trenutno krožil v Bruslju, je zaostritev pogojev za izdajo vizumov ruskim državljanom.

Po poročanju Politica naj bi Evropska komisija do konca leta predstavila nove smernice, s katerimi bodo članice pozvali k strožjemu režimu vizumov za ruske državljane in državljane drugih "neprijaznih držav".

"Gre za idejo, ki trenutno kroži znotraj Evropske komisije. Kmalu bomo videli konkretne predloge," pa je v pogovoru z novinarjem CNN Richardom Questom pojasnil hrvaški premier Andrej Plenković.

Dodal je, da ruski turisti na Hrvaškem ne predstavljajo pomembnega dejavnika za hrvaški turistični sektor. Po njegovih besedah bo letos državo obiskalo med 25.000 in 27.000 ruskih turistov, kar je ob več kot 21 milijonih vseh obiskovalcev zanemarljiva številka.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v intervjuju komentiral tudi poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa evropskim državam, naj prenehajo kupovati rusko nafto. Pojasnil je, da lahko Hrvaška zagotovi varno oskrbo Madžarski in Slovaški, ki sta še vedno močno odvisni od ruskih dobav.

"Pred nekaj leti je bilo nekaj izjem pri režimu sankcij," je dejal Plenković, a poudaril, da lahko Hrvaška zdaj zagotovi več kot 12 milijonov ton nafte za vse potrebe njunih rafinerij. Plenković verjame, da pri tem ni nobenega tveganja glede naftne oskrbe za Budimpešto in Bratislavo.

"Trumpov pritisk na EU je smiseln"

Trump je napovedal tudi, da ZDA ne bodo uvedle "velikih" sankcij proti Rusiji, dokler EU ne bo prenehala uvažati ruske nafte. Plenković meni, da je Trumpova zahteva smiselna. "Trenutno je pravi čas za pritisk, ki ga Trumpova administracija izvaja nad vsemi ruskimi strankami," je dejal hrvaški premier.

Če bo vprašanje držav, ki trenutno potrebujejo rusko nafto, rešeno – pri čemer je Plenković izpostavil pomen Jadranskega naftovoda (JANAF) – potem bi lahko na ravni EU dosegli skupno rešitev. Ob tem je opozoril, da ni pomembno le, od kod nafta prihaja, temveč tudi, kakšna je njena cena.

Poudaril je tudi, da je Hrvaška geografsko strateško umeščena in da si želi postati energetsko središče za regijo, tako na področju nafte kot tudi utekočinjenega zemeljskega plina, za katerega ima država že zgrajen terminal.

"To je bila daljnovidna naložba," je dejal. "Našli smo svojo nišo – ne le za sosede in krepitev evropske energetske varnosti, ampak tudi za splošno evropsko varnost," je sklenil Plenković.