Menu Item
Hrvaški premier Andrej Plenković je zavrnil pobudo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki zagovarja stališče, da bi morali v Zagrebu blokirati vstop Finske in Švedske v Nato, dokler ne bo Zahod pritisnil na politike v Bosni in Hercegovini, da sprejmejo reformo volilnega sistema. Milanovićevo pobudo je Plenković označil za ekshibicionizem, pozdravili pa so jo nekateri hrvaški politiki v BiH.
Rešitev za težave Hrvatov v Bosni in Hercegovini je možna le ob dogovoru z akterji v BiH, zlasti Bošnjaki, in ob podpori mednarodne skupnosti, je v ponedeljek dejal hrvaški premier Andrej Plenković. Ob tem je zavrnil pobudo hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, da Hrvaška blokira vstop Finske in Švedske v Nato, in jo označil za ekshibicionizem.
“Mi dobro vemo, kaj so hrvaški narodni interesi in kaj moramo delati za zaščito Hrvatov v BiH,” je Plenković dejal na novinarski konferenci po ponedeljkovi seji predsedstva HDZ. Dodal je, da niti HDZ niti parlamentarna večina nimata niti najmanjšega razumevanja za to, da bi blokirali članstvo Švedske in Finske v Natu.
Milanović je predlagal, da Hrvaška blokira vstop obeh držav v Nato, dokler v BiH ne spremenijo volilnega zakona in s tem preprečijo, da bi številčnejši Bošnjaki preglasovali tamkajšnje Hrvate. V ponedeljek je od predstavnikov Hrvatov v BiH zahteval, naj tudi sami jasno povedo, ali se strinjajo z njegovo politiko, da bo z njo lahko nadaljeval. Njegovo pobudo so podprle tri hrvaške stranke iz BiH.
Hrvaški politiki v BiH izrazili podporo Milanoviću
“Podpiram politiko predsednika Milanovića in pozivam institucije Republike Hrvaške, da pomagajo pri rešitvi hrvaškega vprašanja v BiH,” je za bošnjaški spletni portal Bild.ba izjavil predsednik stranke HDZ 1990 Ilija Cvitanović in dodal, da je za Hrvate v BiH to zgodovinski trenutek, ki ga morajo izkoristiti.
Vodja Hrvaške kmečke stranke (HSS) Mario Karamatić je prek Facebooka sporočil, da Hrvati vidijo smisel v tem, kar dela Milanović, in predsednika pozval, naj to politiko nadaljuje. Predsednik Hrvaške republikanske stranke (HRS) Slaven Raguž pa je za medije v BiH izjavil, da je Milanović v zadnjih 15 dneh naredil več za internacionalizacijo hrvaškega vprašanja kot HDZ v zadnjih 20 letih.
Dragan Čović, vodja HDZ v BiH, si po drugi strani prizadeva, da bi dogovor o volilni reformi pred oktobrskimi volitvami v BiH dosegli ob posredovanju mednarodne skupnosti.
Bošnjaki bi volilno zakonodajo spreminjali po oktobrskih volitvah
Vodja Bošnjakov v BiH Bakir Izetbegović medtem meni, da dogovor v tem trenutku ni mogoč in bo pogajanja treba nadaljevati šele po oktobrskih volitvah.
“Nimamo zakonskega prostora za spremembo volilnega zakona, ker je državna volilna komisija pred desetimi dnevi razpisala splošne volitve. Poleg tega smo predaleč od dogovora,” je v nedeljo v intervjuju za sarajevski spletni portal faktor.ba povedal Izetbegović in ocenil, da so dosedanja pogajanja propadla, ker je imelo vodstvo HDZ v BiH preveč ambiciozne načrte o spremembah zakona.
Izetbegović je v intervjuju zavrnil tudi možnost, da bi se pogajanja ob posredovanju visokih predstavnikov Evropske unije nadaljevala že ta mesec. Meni namreč, da pritiskov mednarodne skupnosti za dosego dogovora pred oktobrskimi volitvami ne bo, se bodo pa pogajanja nadaljevala takoj po volitvah.
Splošne volitve v BiH bodo 2. oktobra, čeprav hrvaški in srbski predstavniki menijo, da trenutna volilna zakonodaja brez spremembe zakona ne omogoča pogojev za normalno izvedbo volitev, in grozijo z bojkotom.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!