Po 20 letih levičarske vladavine bo Bolivija dobila predsednika z desnice

Za izvolitev predsednika bo v Boliviji prvič v zgodovini potreben drugi krog. Vanj sta se uvrstila kandidata desne politične usmeritve Rodrigo Paz Pereira in Jorge Quiroga. S tem se bo končala skoraj 20-letna prevlada levičarske stranke Movimiento al Socialismo (Mas). Nekdanji dolgoletni predsednik Evo Morales je bil namreč iz predsedniške tekme izključen – na glasovnici ga ni bilo prvič po približno dveh desetletjih.

Najvišje uvrščeni levičarski kandidat je bil 36-letni senator Andrónico Rodríguez, ki je stranko Mas zapustil in kandidiral z majhno koalicijo. Potem ko je nekaj časa v anketah zasedel celo tretje mesto, je predsedniško mesto končal šele četrti, z nekaj več kot 8-odstotno podporo volilcev.

V drugem krogu predsedniških volitev v Boliviji se bodo volilci odločali med senatorjem Stranke krščanskih demokratov, Pazom Pereiro, in nekdanjim desničarskim predsednikom Quirogo. Z nekaj več kot 92 odstotkov preštetih glasovnic v predhodnem štetju volilnega sodišča je Paz Pereira prejel približno 32, Quiroga pa 26,9 odstotka glasov.

Ker nobeden od konkurenčnih kandidatov ni prejel več kot 50 odstotkov glasov oziroma vsaj 40 odstotkov z 10-odstotno prednostjo pred drugouvrščenim, bo dokončnega zmagovalca volitev prinesel drugi krog, ki bo potekal 19. oktobra.

Zelo nepriljubljeni dosedanji predsednik Luis Arce iz socialistične stranke se je odločil, da ne bo kandidiral za ponovno izvolitev. Namesto sebe je predlagal svojega notranjega ministra, 36-letnega Eduarda del Castilla, ki je dobil le 3,15 odstotka glasov. To je pičli delež v primerjavi z več kot 50 odstotki, ki so v preteklosti zmagi v prvem krogu zagotovili tako Arceju kot tudi nekdanjemu predsedniku Moralesu.

Volitve v znamenju hude gospodarske krize

Država se v desno obrača v času najhujše bolivijske gospodarske krize v štirih desetletjih, pospremljene s pomanjkanjem dolarjev in goriva ter naraščajočo inflacijo. Oba vodilna kandidata sta v svojih izjavah kritično stanje naslovila in obljubila, da bosta v primeru izvolitve pretresla bolivijski gospodarski model.

Oba želita zmanjšati javno porabo, odpreti državo tujim naložbam in okrepiti vezi z Združenimi državami. Te so bile pod Moralesom, ki se je označil za antikapitalista in leta 2019 po množičnih protestih odstopil, oslabljene.