Menu Item
Več tisoč protestnikov je zavzelo turške ulice, potem ko je bil aretiran Ekrem Imamoglu, župan Istanbula in glavni tekmec turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Protesti, ki so potekali v najmanj 55 turških provincah, so bili največji v zadnjih desetih letih.
Ekrem Imamoglu, župan Istanbula, ki bi moral biti v nedeljo izbran za predsedniškega kandidata Republikanske ljudske stranke (CHP) za volitve leta 2028, je bil po pridržanju tudi uradno priprt. V odgovor na aretacijo se je na turških ulicah zbralo več deset tisoč ljudi, kar je privedlo do najhujših nemirov, kar jih je država doživela v več kot desetletju. Policisti so proti protestnikom uporabili tudi solzivec in gumijaste naboje, poroča BBC.
Imamoglu je obtožbe označil za politično motivirane. “Nikoli se ne bom uklonil,” je zapisal na omrežju X, preden so mu odredili pripor.
V nedeljo zvečer so se protestniki že peto noč zapored zbrali pred mestno hišo v Istanbulu, kjer so mahali s turškimi zastavami in vzklikali pred vrsto policistov v opremi za razbijanje demonstracij. Policisti so proti nekaterim protestnikom uporabili vodne topove in solzivec.
Zbrane je nagovorila tudi Imamoglujeva soproga Dilek Kaya Imamoglu. Dejala je, da se je krivica, ki se je zgodila njenemu možu, dotaknila vesti ljudi.
Poleg Istanbula so protesti med drugim potekali še v Ankari, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pa vsega skupaj v najmanj 55 od 81 provinc v državi.
Turška policija je od 19. marca, ko so se začeli protesti, aretirala več kot 1.130 ljudi. Kot je pojasnil notranji minister Ali Yerlikaya, so bili med pridržanimi tudi “posamezniki, povezani z 12 različnimi terorističnimi organizacijami”. Po navedbah nevladne organizacije MLSA je policija danes pridržala deset novinarjev, ki so poročali o množičnih protestih po državi.
Kljub odreditvi pripora je CHP v nedeljo izvedla že pred njegovo aretacijo predvidene volitve svojega kandidata na predsedniških volitvah leta 2028. Za Imamogluja je glasovalo 1,6 od 1,7 milijona članov stranke, je na shodu v Istanbulu zvečer dejal predsednik stranke Özgür Özel.
Stranka je dodatno ponudila tudi t. i. solidarnostno volilno skrinjico, kamor so lahko ljudje simbolično oddali svoj glas za 53-letnega politika. Po besedah Özela so do večera našteli že več kot 13 milijonov tovrstnih simbolnih glasov za Imamogluja.
Ta je v nedeljo na družbenih medijih svojo aretacijo označil za črn madež na demokraciji in ljudi pozval tako k udeležbi na protestih kot na glasovanju. Zvečer je menil, da so volilci pokazali, da imajo dovolj predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana. Erdogan medtem je obsodil proteste in CHP obtožil, da “ruši mir in polarizira naše ljudi”.
Pripor Imamogluju ne preprečuje kandidature ali izvolitve za predsednika, če pa bo obsojen kateregakoli od očitanih dejanj, se za predsedniški položaj ne bo mogel potegovati, poroča britanski BBC.
Imamoglu je bil eden od več kot 100 ljudi – med njimi tudi politiki, novinarji in poslovneži – ki so jih v sredo pridržali v okviru preiskave. V nedeljo je bil uradno aretiran in obtožen “ustanovitve in vodenja kriminalne organizacije, sprejemanja podkupnin, izsiljevanja, nezakonitega shranjevanja osebnih podatkov in prirejanja razpisov”. Odrejen mu je bil pripor do začetka sojenja. Po poročanju AFP in lokalnih medijev so ga odpeljali v zapor v Silivriju.
Predsednik Erdogan je danes po seji vlade v Ankari demonstracije v podporo priprtemu Imamogluju označil za gibanje nasilja. Opoziciji je ob tem očital, da provocira državljane, poročata nemška tiskovna agencija dpa in britanski BBC.
Erdogan je dejal, da so se dogodki hitro spremenili v nasilno gibanje, potem ko je opozicija pozvala k protestom. “Ulični teroristi” po njegovih besedah policiste napadajo s kamni, palicami, kislinami in sekirami. Odgovornost za domnevno nasilje je pripisal opoziciji, ki da bo morala odgovarjati na sodišču.
Kritike tudi iz Evropske komisije
Evropska komisija je danes pozvala Turčijo, naj kot članica Sveta Evrope in kandidatka za članstvo v EU ohrani spoštovanje demokratičnih vrednot in norm. “Želimo, da Turčija ostane povezana z Evropo, vendar je za to potrebna jasna zavezanost demokratičnim normam in praksam,” je novinarjem v Bruslju povedal tiskovni predstavnik komisije Guillaume Mercier. Izrazil je še prepričanje, da je treba spoštovati tako pravice izvoljenih predstavnikov kot protestnikov.
Oglasili so se tudi v Evropski zeleni stranki (European Green Party – EGP). Sopredsednik stranke Ciarán Cuffe je dejal, da je čas, da se politična preganjanja, policijsko nasilje in množično zatiranje medijev končajo. “EU mora zavzeti odločno stališče proti Erdoganovemu brutalnemu zatiranju mirnih protestov. Podpredsednico EU Kajo Kallas pozivamo, naj dvigne telefonsko slušalko in predsedniku Erdoganu pove, naj izpusti vse nezakonito aretirane.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!