Menu Item
Po dobrem mesecu dni se razmere v Novi Kaledoniji znova zaostrujejo. Po aretaciji več aktivistov so ponoči izbruhnili protesti. Protestniki zahtevajo vrnitev pripadnikov staroselskega ljudstva Kanakov, ki so jih oblasti pridržale in jih s čezmorskega ozemlja odpeljale v Francijo.
V Novi Kaledoniji, ki so jo maja zaradi načrtovanih sprememb ustave o volilni pravici zajeli nasilni nemiri, so ponoči po aretacijah več aktivistov izbruhnili novi protesti.
“Noč so zaznamovali nemiri, ki so zahtevali posredovanje številnih enot,” je danes v izjavi sporočil visoki komisariat, ki v Novi Kaledoniji predstavlja francoske oblasti. Prihajalo je do napadov na policiste in policijske postaje, požigov in blokiranja cest, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nemiri so ponovno izbruhnili po tem, ko so v noči iz sobote na nedeljo pridržali več aktivistov in vodilnih predstavnikov gibanj za neodvisnost Nove Kaledonije, ki pripadajo staroselskemu ljudstvu Kanak. Nato so jih odpeljali v Francijo, ki je od čezmorskega ozemlja v Pacifiku oddaljena več kot 17.000 kilometrov.
Organizacija CCAT, ki jo obtožujejo organiziranja protestov pred nekaj več kot mesecem dni, je danes pozvala k osvoboditvi zaprtih aktivistov. “Zahtevamo takojšnjo izpustitev in vrnitev naših bratov in sester, da bi jim lahko sodili v domovini,” so sporočili iz CCAT in obsodili “kolonialistične taktike” francoskih oblasti.
Protesti zaradi načrtovanih sprememb ustave o volilni pravici
Prvotno so protesti v Novi Kaledoniji izbruhnili 13. maja zaradi načrtovanih sprememb ustave o volilni pravici. Tem nasprotujejo zlasti Kanaki, saj reforma predvideva razširitev volilne pravice v prid neavtohtonih prebivalcev otočja.
V nemirih, ki so sledili, je umrlo devet ljudi, med njimi dva policista. Francoske oblasti so kmalu po izbruhu nasilja uvedle izredne razmere in na otočje poslale varnostne okrepitve. Po 12 dneh so izredne razmere odpravili. Nastala škoda je ocenjena na več kot milijardo evrov.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je nato konec maja obiskal otočje in skušal umiriti strasti, pred dvema tednoma pa je zaradi sklica predčasnih parlamentarnih volitev začasno ustavil sprejetje volilne reforme, ki je razburila staroselce.
Čeprav Francija obvladuje Novo Kaledonijo že od 19. stoletja, številne staroselce še vedno jezi, da ima Pariz oblast nad otočjem, in zahtevajo večjo avtonomijo ali neodvisnost. Status čezmorskega ozemlja je Nova Kaledonija pridobila po drugi svetovni vojni, v naslednjih desetletjih pa se je okrepilo gibanje za neodvisnost. Prebivalci so sicer na treh referendumih v letih 2018, 2020 in 2021 glasovali za to, da otočje ostane del Francije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!