Izraelska vlada je zaradi zaostrenih spopadov na meji z Libanonom za celotno državo razglasila izredne razmere, premier Benjamin Netanjahu pa je sklical sejo varnostnega kabineta. Izraelska vojska je ves ponedeljek izvajala obsežne zračne napade na položaje Hezbolaha v Libanonu, po lastnih trditvah je zadela več kot 1.300 ciljev Hezbolaha. V napadih je umrlo najmanj 356 ljudi, več kot 1.200 jih je ranjenih. Prebivalci naj bi po telefonih od Izraela prejeli tudi pozive k evakuaciji. Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je zvečer dejal, da je Izrael pripravljen začeti kopensko invazijo na Libanon, če bo to potrebno.
Zaradi hude zaostritve spopadov med izraelsko vojsko in šiitskim gibanjem Hezbolah na jugu Libanona je izraelska vlada v ponedeljek za vso državo razglasila izredne razmere, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Te bodo v veljavi do prihodnjega ponedeljka, poročajo izraelski mediji, razglasitev pa med drugim pomeni, da bodo lahko omejili večja zborovanja. Ob tem je izraelski premier Benjamin Netanjahu sklical sejo varnostnega kabineta.
Razglasitev izrednih razmer prihaja po množičnih izraelskih napadih na jug in vzhod Libanona. Po navedbah izraelske vojske so v ponedeljkovih napadih zadeli 1.300 ciljev gibanja Hezbolah in uničili več raket ter dronov. V napadih je bilo od jutra ubitih 356 ljudi, ranjenih pa 1.246, kažejo zadnji podatki libanonskega ministrstva za zdravje. Predhodno so dejali, da je med žrtvami tudi več žensk in otrok. Gre za največje število žrtev izraelskih napadov na Libanon po letu 2006, ko sta se državi zapletli v vojno, poroča CNN.
Izraelska vojska je pred napadi prebivalce nekaterih območij, na katerih naj bi se nahajali objekti Hezbolaha, s telefonskimi klici in sporočili pozvala k evakuaciji. Po podatkih libanonskega telekomunikacijskega podjetja Ogero je bilo opravljenih več kot 80.000 takšnih klicev.
Več tisoč ljudi je zaradi napadov zbežalo z juga Libanona. Na cestah, ki povezujejo južno mesto Tir z Bejrutom, so nastale dolge kolone vozil, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Libanonski notranji minister Basam Mavlavi pa je sporočil, da so več šol v Bejrutu, Tripoliju ter vzhodnem in južnem Libanonu spremenili v zatočišča za ljudi, ki bežijo pred napadi.
Nov napad na Bejrut, tarča neuradno visoki poveljnik Hezbolaha
V ponedeljek zvečer so izraelske sile zopet izvedle ciljan zračni napad na Bejrut. Tiskovna agencija Reuters, ki se sklicuje na varnostne vire, poroča, da so izstrelki zadeli južno predmestje Libanonske prestolnice. Libanonski mediji poročajo, da je bilo v napadu ranjenih več ljudi.
Viri so za Reuters povedali, da je bil tarča izraelskega napada visoki poveljnik gibanja Hezbolah Ali Karaki. Hezbolah je nekaj ur po napadu sporočil, da je s Karakijem vse v redu in da so ga premestili na varno lokacijo. Po poročanju izraelskih medijev je Karaki poveljnik na južni fronti in s tem bdi nad vsemi vojaškimi aktivnostmi skrajnega gibanja na jugu Libanona. Po smrti poveljnikov Ibrahima Akila in Fuada Šukra je tretji mož Hezbolaha.
Da je stopnjevanje napadov načrtno, potrjujejo tudi izjave izraelskih državnih in vojaških voditeljev. Tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari je v večernem pogovoru z novinarji dejal, da so obsežni zračni napadi povzročili veliko škodo Hezbolahu. “Ne iščemo vojn. Želimo odpraviti grožnje. Storili bomo vse, kar bo potrebno za uresničitev te naloge, je dejal po pisanju agencije Associated Press. Ob tem sicer ni želel navesti časovnega okvira operacije, je pa v odgovoru na vprašanje o možnosti kopenske ofenzive dejal, da je Izrael pripravljen začeti kopensko invazijo na Libanon, če bo to potrebno.
Še ostrejše so bile napovedi poveljnika generalštaba izraelske vojske Hercija Halevija, ki je govoril o pripravah na naslednjo fazo izraelske operacije v Libanonu. “Napadamo bojno infrastrukturo, ki jo je Hezbolah gradil zadnjih 20 let. To je zelo pomembno. Napadamo cilje in se pripravljamo na naslednje faze,” je dejal po poročanju Reutersa.
Izraelski premier Netanjahu je medtem dejal, da izraelska vojska spreminja varnostno ravnovesje ob severni meji z Libanonom in v luči smrtonosnih napadov dodal, da Izrael ne čaka na pojav groženj, temveč jih že vnaprej preprečuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Opozoril je, da so pred Izraelom zapleteni dnevi, prebivalce pa je pozval, naj ostanejo enotni. V kasnejšem videonagovoru je Libanoncem sporočil, da Izrael ni v vojni z njimi, ampak s Hezbolahom in gibanje obtožil, da ljudi uporablja kot živi ščit. “Pozivam vas, da opozorila vojske jemljete resno in se umaknete nevarnosti. Ko bodo vojaške operacije končane, se boste lahko varno vrnili domov,” je sklenil Netanjahu.
Hezbolah odgovoril s protinapadi, sirene na severu Izraela
Libanonski premier Nadžib Mikati je v luči obsežnih napadov izraelsko vojaško kampanjo označil za uničevalni načrt in ZN pozval k ukrepanju. V odziv na napade pa so borci Hezbolaha obstreljevali položaje izraelske vojske na severu Izraela. Gibanje je po lastnih navedbah izvedlo raketne napade na sever Izraela, med drugim tudi na dve vojaški oporišči. Napade je potrdila izraelska vojska, ki je dodala, da je zaznala 35 raket, izstreljenih iz Libanona. Zračna obramba je več izstrelkov prestregla, nekaj raket pa je padlo na odprta območja.
O novih napadih Hezbolaha so iz Izraela poročali tudi vso drugo polovico ponedeljka. Sirene, ki opozarjajo na možnost zračnega napada, so se med drugim oglašale v pristaniškem mestu Haifa, pa tudi na Zahodnem bregu. Ponekod so se prebivalci umaknili v zaklonišča, aktivirali pa so tudi sistem zračne obrambe iron dome.
ZN z juga Libanona umikajo delavce, ZDA pošiljajo dodatne vojake
Zaostrovanje spopadov med Izraelom in Libanonom je že spodbudilo poteze mednarodnih akterjev. Misija ZN v Libanonu (UNIFIL) je po poročanju Reutersa odredila premik svojih civilnih delavcev in njihovih družin z juga Libanona na sever države. Na jugu bo po besedah predstavnika UNIFILA ostalo manjše število civilnih delavcev in okoli 10.500 vojakov mirovniške misije.
UNIFIL je ob tem pozvala k umiritvi razmer in zaščiti civilistov. Opozorili je, da napadi na civiliste ne predstavljajo le kršitve mednarodnega prava, ampak gre lahko tudi za vojne zločine.
Odzvale so se tudi ZDA, ki bodo zaradi napetosti na Bližnji vzhod poslale manjše število dodatnih vojaških enot, so sporočili iz Pentagona. Točnih številk in drugih podrobnosti niso želeli razkriti. Po navedbah Associated Press imajo ZDA v regiji trenutno okoli 40.000 vojakov. Ameriški predsednik Joe Biden je zagotovil, da si ZDA prizadevajo za zmanjšanje napetost v Libanonu. “Seznanili so me z najnovejšimi dogodki v Izraelu in Libanonu. Moja ekipa je v stalnem stiku s kolegi in si prizadevamo za umiritev razmer na način, ki bo ljudem omogočil varno vrnitev domov,” je dejal Biden.
Več držav je sicer v zadnjih dneh izrazilo zaskrbljenost nad stopnjevanjem sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom.
Proiranske milice iz Iraka izvedle nov napad na izraelsko vojsko
Šiitske milice v Iraku, ki jih podpira Iran, so medtem po lastnih navedbah izvedle napad na izraelsko vojsko. Kot je danes sporočilo zavezništvo oboroženih skupin, so z brezpilotnimi letalniki napadli izvidniško bazo brigade Golani. Ob tem so napovedali, da bodo napade v prihodnje okrepili. Izraelska vojska je medtem sporočila, da so njena letala na jugu Golanske planote, ki jo Izrael zaseda, prestregla dron, ki je priletel iz smeri Sirije oz. Iraka.
Iranska revolucionarna garda je medtem vsem pripadnikom ukazala, naj prenehajo uporabljati vse vrste komunikacijskih naprav, piše agencija Reuters. Gre za previdnostni ukrep po eksplozijah komunikacijskih naprav članom Hezbolaha v Libanonu, ki so prejšnji teden terjale najmanj 37 smrtnih žrtev.
Medtem Izrael nadaljuje z napadi na Gazo. Po napadu na šolo na območju Gaze so sporočili, da so napadli poveljniški center gibanja Hamas. “Poveljniški in nadzorni center je bil del kompleksa, ki je pred tem služil kod šola, uporabljali so ga teroristi Hamasa za načrtovanje in izvajanje terorističnih napadov na enote izraelske vojske in državo Izrael,” je sporočila. Pri tem ni navedla podatkov o morebitnih žrtvah, palestinska tiskovna agencija Wafa pa navaja, da so v napadu umrli najmanj trije ljudje, več pa je bilo ranjenih.
Izraelska vojska poudarja, da je sprejela številne ukrepe za zmanjšanje tveganja poškodovanja civilistov v napadu. “Hamas sistematično krši mednarodno pravo z brutalnim izkoriščanjem civilnih ustanov in prebivalstva kot živega ščita za teroristične dejavnosti,” so dodali, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po podatkih lokalnih zdravstvenih oblasti v Gazi je bilo od začetka vojne, ki so jo sprožili napadi 7. oktobra, na območju Gaze ubitih več kot 41.400 ljudi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje