Ukrajina se za prekinitev ognja ne bo odpovedala svojim ozemljem

Profimedia

Poljski predsednik Andrzej Duda je danes znova obiskal Kijev in tam kot prvi tuji voditelj od februarskega začetka ruske invazije na Ukrajino nagovoril parlament. V nagovoru je poudaril, da ima le Ukrajina pravico odločati o svoji prihodnosti. Ruski napadi na vzhodu in jugu države so se medtem po padcu Mariupola občutno okrepili. Ukrajinska vlada je zavrnila vsako možnost prekinitve ognja v državi z dogovorom, ki bi nadzor nad deli ozemlja prepustil Rusiji.

Glavni ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak je prepričan, da bi to, da Ukrajina nadzor nad deli ozemlja prepusti Rusiji, na dolgi rok vodilo k še večji in bolj krvavi ruski ofenzivi. Podoljak je po navedbah britanskega BBC v soboto zvečer opozoril na nekatere “zelo čudne” pozive Zahoda, ki se zavzemajo za takojšnje premirje, ki bi pomenilo ohranitev ruskih sil na ozemljih, ki so jih okupirale za jugu in vzhodu Ukrajine.

“Ruske sile morajo zapustiti državo in šele potem je mogoč začetek mirovnega procesa,” je dejal. Če bodo ruske sile ostale na ukrajinskem ozemlju, jim bo to po oceni Podoljaka le omogočilo dodaten čas za pripravo nove ofenzive, ki bo še obsežnejša in bolj krvava.

V Ukrajini so sicer danes za 90 dni podaljšali konec februarja razglašeno vojno stanje. Prav tako je parlament izglasoval podaljšanje splošne mobilizacije do 23. avgusta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poljski predsednik nagovoril ukrajinski parlament

Andrzej Duda je sicer ukrajinsko prestolnico obiskal že aprila in se tam med drugim srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Tokrat je bil njegov obisk deležen še dodatne pozornosti, saj mu je pripadla čast, da kot prvi predsednik tuje države v zadnjih treh mesecih nagovori vrhovno rado, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

“Pojavljajo se zaskrbljujoča mnenja, da bi morala Ukrajina popustiti Putinovim zahtevam,” je Duda po poročanju Reutersa dejal o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. “Le Ukrajina ima pravico odločati o svoji prihodnosti … nič o vas brez vas,” je dejal. Njegov nagovor so ukrajinski poslanci večkrat prekinili z aplavzom.

Poljska je sicer vodilna zagovornica strožjih ukrepov EU proti Rusiji in čim hitrejše podelitve statusa države kandidatke za članstvo v uniji Ukrajini. Kasneje se bo Duda tudi srečal z Zelenskim.

Zelenski je v nočnem videonagovoru znova terjal ostrejše sankcije proti Rusiji, o čemer se je, kot je dejal, med drugim pogovarjal z italijanskim premierjem Mariom Draghijem.

Francoski minister: Ukrajina v EU šele čez 15 ali 20 let

Francoski minister za evropske zadeve Clement Beaune pa je danes dejal, da ukrajinska prošnja za vstop v EU ne bo finalizirana še 15 ali 20 let. “Ukrajincev ne želim zavajati ali jim lagati,” njegove besede za Radio J povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi drugi voditelji EU so večinoma pokazali le malo navdušenja za takojšnji sprejem Ukrajine v povezavo. Ukrajinski prozahodni apetiti so sicer videni kot eden glavnih razlogov za ruski napad na državo.

Vse silovitejši napadi na vzhodu

Spopadi v regijah Doneck in Lugansk se medtem še krepijo. Rusija med drugim silovito napada mesti Severodoneck in Slovjansk, a ukrajinske sile po zatrjevanju Zelenskega rusko ofenzivo še naprej uspešno zadržujejo.

Ukrajinska vojska je v svojem rednem nočnem poročilu zapisala, da so v soboto v Donecku in Lugansku odbile kar 11 napadov ruskih sil ter uničile pet ruskih tankov, štiri topniške sisteme in brezpilotni letalnik. Rusija medtem ob celotni frontni črti namešča bojna letala, raketomete in tanke, so še dodali.

O civilnih žrtvah medtem poročajo iz regije Zaporožje, kjer so ruske sile po navedbah regionalnih oblasti sredi noči bombardirale vas. V tej regiji, ki je severozahodno od Mariupola ob Azovskem morju, naj bi Rusi množično krepili sile. Petkovo zavzetje tega Zaporežja je bilo sicer ključen uspeh za Rusijo, katere cilj je prevzeti popoln nadzor nad regijama Doneck in Lugansk ter si zagotoviti kopenski koridor do polotoka Krim v Črnem morju.

Padec Mariupola je sledil, potem ko so se Rusiji v petek po dolgotrajnem upiranju predali še zadnji ukrajinski vojaki iz industrijskega objekta Azovstal. Po besedah proruskega voditelja samooklicane ljudske republike Doneck Denisa Pušilina naj bi bilo med zajetimi borci iz Azovstala tudi nekaj tujih državljanov ter skupno 78 žensk. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP se obstreljevanje nadaljuje tudi v Harkovu na severu Ukrajine.

Rusija naj bi sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij razmišljala o možnosti, da zajete vojake iz Azovstala zamenja za Viktorja Medvedčuka, prijatelja ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v soboto razkril eden od ruskih pogajalcev z Ukrajino. “Preučili bomo to vprašanje,” je v soboto dejal Leonid Slucki in dodal, da je odločitev v rokah “za to pristojnih v Moskvi”.

Proruski politik in eden najbogatejših ukrajinskih poslovnežev Medvedčuk je po ruski invaziji pobegnil iz hišnega pripora, aretirali pa so ga sredi aprila na zahodu Ukrajine.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.