Po premirju v Gazi v Bruslju vse več dvomov o uvedbi sankcij proti Izraelu

Potem ko je bil v ponedeljek podpisan dogovor o premirju v Gazi, Hamas pa je izpustil izraelske talce, ki jih je zadrževal skoraj dve leti, odkar je 7. oktobra 2023 izbruhnila vojna v tej palestinski enklavi, se v Bruslju sprašujejo, ali bo Evropska unija vseeno uvedla sankcije proti Izraelu. Načrte o uvedbi sankcij je sicer v začetku septembra na letnem nagovoru v Evropskem parlamentu napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Kor poroča portal Euronews, se namigi o tem, da bi lahko EU opustila takšne načrte, že pojavljajo.

"Takšni ukrepi so bili predlagani v določenem kontekstu. Če pa se ta kontekst spremeni, bi to lahko sčasoma privedlo tudi do spremembe predloga. A trenutno še nismo tam," je v ponedeljek dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije Paula Pinho.

Pogledi držav članic na skoraj dve leti trajajočo vojno v Gazi so bili med seboj zelo različni. Medtem ko si je en del članic aktivno prizadeval za priznanje palestinske države in uvedbo sankcij proti Izraelu, pa nekatere večje članice – na primer Italija in Nemčija – teh prizadevanj niso podpirale.

So pa se zadeve začele premikati letos spomladi predvsem zaradi številnih poročil o tem, da Izrael v Gazi izvaja genocid in eklatantno krši človekove pravice. Maja letos se je koalicija 17 držav članic EU zavzelo za revizijo pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom zaradi kršitev človekovih pravic. Revizija je nato ugotovila, da obstajajo indici tovrstnih kršitev, zlasti zaradi omejevanja pritoka humanitarne pomoči v Gazo, kar je povzročilo množično lakoto v tej palestinski enklavi.

Izraelske oblasti so tem ugotovitvam ostro oporekale, države članice EU pa so obtožile, da ne razumejo njihovega boja proti Hamasu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je šel še korak dlje, ko je v nedavnem intervjuju za Euronews izjavil, da je "EU postala nepomembna".

Države članice so izvajale vedno večji pritisk na Evropsko komisijo, naj vendarle odreagira, do preobrata pa je prišlo septembra, ko je predsednica Komisije von der Leyen izjavila, da je "to, kar se dogaja v Gazi, nesprejemljivo" in predstavila načrt sankcij proti Izraelu v treh točkah.

Predlagala je delno zamrznitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom, posledično pa uvedbo 37-odstotnih carin na izraelski izvoz v EU. Napovedala je sankcije proti dvema izraelskima skrajno desnima ministroma - Itamarju Ben Gviru in Bezalelu Smotriču ter nasilnim naseljencem na Zahodnem bregu, ter zamrznitev dvostranske pomoči.

Za suspenz trgovinskih določb pridružitvenega sporazuma bi zadoščala podpora kvalificirane večine, tj. 15 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU, medtem ko bi bilo za uvedbo sankcij potrebno soglasje vseh 27 članic.

Madžarska in Češka sta že kmalu po predstavitvi načrta Komisije jasno povedali, da trgovinskih ukrepov proti Izraelu ne bosta podprli. Ključno vlogo pa bosta pri odločanju odigrali Nemčija in Italija. A kljub prizadevanju preostalih članic se oblasti v Rimu in Berlinu za zdaj niso omehčale. Italijanska premierka Giorgia Meloni in nemški kancler Friedrich Merz si namreč prizadevata, da kanali z Izraelom ostanejo odprti.

Če je bilo doslej iskanje zadostne podpore za uvedbo sankcij med državami članicami zelo zahtevna naloga, pa bi lahko podpis dogovora o premirju v Gazi to še dodatno otežil. Številne članice so namreč dogovor pozdravile in podprle prizadevanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ob tem pa je slišati namige, da EU sankcij proti Izraelu sedaj ne bo uvedla.

"Želimo videti, kako bo potekala naslednja faza načrta, ki jo bosta izvedli obe strani. Nato bomo ocenili, ali je treba predloge, ki smo jih predstavili, ponovno pretehtati ali ne," je v ponedeljek dejala predstavnica Evropske komisije Pinho.

Ob tem sicer ni navedla, kakšne okoliščine bi morale obstajati, da bi Komisija predlog o uvedbi sankcij umaknila, je pa dodala, da je bil načrt sankcij predstavljen kot "sredstvo za dosego prekinitve ognja", kar se je v ponedeljek nato tudi zgodilo.

O usodi predlogov von der Leyen bi lahko države članice odločale že prihodnji teden, ko se bodo v Bruslju sestali zunanji ministri, ki bodo razpravljali o nedavnem razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu. Le dan kasneje se bodo zbrali tudi voditelji držav članic EU na enodnevnem vrhu.

Čeprav številne članice razmišljajo v smeri, da uvedba sankcij po sprejetju dogovora ni več smiselna, pa druge opozarjajo na previdnost, saj se je mirovni proces šele dodobra začel, situacija pa se lahko hitro spremeni.