Kitajska je v bližini Tajvana začela dvodnevne vojaške vaje, ki jih je označila za kazen za separatistična dejanja otoka. Vaje sledijo prisegi novega tajvanskega predsednika Laj Čing Teja v ponedeljek, ko je Peking njegov govor označil za priznanje neodvisnosti in napovedal povračilne ukrepe.
Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 sicer deluje neodvisno od kitajske celine, vendar Peking otok v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja in napoveduje vnovično vzpostavitev nadzora, po potrebi tudi s silo.
V okviru tokratnih vojaških vaj so vojaška letala in ladje po navedbah Kitajske obkrožila otok, da bi preizkusila svoje bojne sposobnosti. Odvijajo se v Tajvanski ožini, pa tudi severno, južno in vzhodno od otoka, je sporočila vojska in dodala, da gre za “ostro kazen za separatistična dejanja sil, ki se zavzemajo za neodvisnost Tajvana, in svarilo proti vmešavanju zunanjih sil”.
Nekoliko ostrejši je bil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Vang Venbin, ki je dejal, da bo “tajvanskim separatističnim silam tekla kri”, če se bodo skušali zoperstaviti zgodovinskemu dogodku ponovne združitve Kitajske.
Profesor na univerzi v Pekingu in strokovnjak za obrambno politiko Džang Či je za AFP ocenil, da so vaje delno namenjene testiranju ekonomske blokade otoka, zlasti ključnega pristanišča Kaohsiung, s čimer bi prekinili “življenjsko linijo Tajvana za uvoz energije” in “podporo zaveznikov tajvanskih separatistov”.
Tajvansko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da je od začetka vaj zaznalo 49 kitajskih letal, od katerih je 35 prečkalo sredinsko črto vzdolž Tajvanske ožine, ki ločuje Tajvan in celinsko Kitajsko. Dodali so, da so se letala v okviru vaj “usklajevala s kitajskimi bojnimi ladjami”.
Tajvan se je sicer nemudoma odzval na kitajske vojaške vaje in javil, da je namestil svoje morske, zračne in kopenske sile, ki bodo “branile svobodo”. Vaje so obsodili kot neracionalne provokacije in dejanja, ki da spodkopavajo regionalni mir in stabilnost.
Predsednik Laj Čing Te je danes dejal, da se bo “postavil na prvo bojno črto”, da bi branil Tajvan, pri čemer sicer ni neposredno omenil kitajskih vojaških vaj. “Spričo zunanjih izzivov in groženj bomo še naprej branili vrednote svobode in demokracije ter varovali mir in stabilnost v regiji,” je dejal.
Kitajska, ki je Laja že v preteklosti označevala za nevarnega separatista, ki da bo otoku prinesel vojno, je povračilne ukrepe napovedala po njegovem ponedeljkovem govoru ob inavguraciji, v katerem je med drugim napovedal nadaljnjo krepitev obrambnih zmogljivosti Tajvana in obrambo demokracije.
ZDA zaskrbljene zaradi kitajskih vojaških vaj v bližini Tajvana
Neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade je danes odločno pozval Kitajsko k zadržanosti pri vojaških vajah. Washington vaje označuje za nepremišljene. “Peking odločno pozivamo, naj ravna zadržano,” je izjavil ameriški predstavnik in Kitajsko opozoril, naj tajvanske politične tranzicije ne uporablja za izgovor ali opravičilo za provokativna dejanja. Dodal je, da so vaje nepremišljena poteza, ki povečuje napetosti v regiji.
“Iskreno povedano, smo kaj takega pričakovali,” je v Canberri dejal namestnik poveljnika indopacifiškega poveljstva ZDA, general Stephen Sklenka. Takšno vedenje pa je označil za zaskrbljujoče.
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa je danes vse strani pozval, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko zaostrila napetosti v regiji. “Glede Kitajske vam lahko povem, da seveda pozorno spremljamo dogajanje v Tajvanski ožini. Vpletene strani pozivamo, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko zaostrila napetosti v regiji,” je dejal tiskovni predstavnik Guterresa Stephane Dujarric.
EU: Napetostim se je treba izogibati in jih reševati z dialogom
Na začetek vojaških vaj se je odzvala tudi Evropska unija. “Kitajske vojaške dejavnosti povečujejo napetosti. Mir in stabilnost v Tajvanski ožini sta strateškega pomena za regionalno in svetovno varnost ter blaginjo,” je sporočila Nabila Massrali, predstavnica visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella.
“EU je neposredno zainteresirana za ohranitev statusa quo v Tajvanski ožini. Nasprotujemo vsakršnim enostranskim ukrepom, ki s silo ali prisilo spreminjajo status quo. Napetostim se je treba izogibati in jih reševati z dialogom,” so še sporočili iz Bruslja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje