Menu Item
Minuli konec tedna je v Italiji potekal festival Sanremo, na katerem so izbirali svojega potnika, ki bo državo zastopal na Evroviziji. Poleg barvitih pevskih nastopov in spletk, ki vedno spremljajo dogajanje v dvorani Ariston, pa je petkov večer na festivalu prinesel tudi omembo maršala Tita in poklon žrtvam fojb – zelo polemične tematike v prepletu zgodovine Slovenije in Italije.
Italijani so se prejšnji teden večinoma ukvarjali z eno samo stvarjo. V obmorskem letovišču Sanremo jo potekal festival, na katerem so izbirali italijanskega predstavnika za pesem Evrovizije. Za razliko od slovenskega izbora Sanremo poteka več dni in vključuje več nastopov tekmovalcev, ki med drugim zapojejo tudi pretekle uspešnice festivala.
V petek pa so se na odru dvorane Ariston med drugim poklonili žrtvam fojb. V Italiji namreč 10. februarja obeležujejo dan spomina na žrtev povojnih pobojev ter množičnega odseljevanja italijanskega prebivalstva z območja Furlanije – Julijske krajine, Istre in Dalmacije po koncu druge svetovne vojne. V povojnem času so v kraških jaških oziroma fojbah našli na stotine pobitih Italijanov.
“Danes je dan spomina. Obeležujemo ga, da bi ohranili spomin na eno najbolj tragičnih poglavij naše zgodovine. Poboj na tisoče naših sodržavljanov, ki so jih milice maršala Tita vrgle v fojbe in na eksodus stotisoče Italijanov, ki so morali zapustiti njihovo zemljo in imetje,” je na festivalskem odru dejal voditelj in umetniški vodja festivala Amedeo Umberto Rita Sebastiani – Amadeus. Ob projekciji fotografij je nato prebral kratek odlomek iz knjige Deklica s kovčkom, ki govori o triletnem dekletu, ki mora po koncu vojne in izginotju očeta zapustiti svoj dom.
S to potezo je Amadeus ugodil odločnim željam vladajočih, da se dnevu spomina poklonijo tudi na festivalu. Po poročanju tiskovne agencije Ansa je namreč italijanski minister za kulturo Gennaro Sangiuliano izrazil željo, da se žrtev pobojev in eksodusa spomnijo tudi v Aristonu.
“Zelo spoštujem avtonomijo umetnosti in kulturnega dela umetnikov. Ampak kot državljan menim, da bi bila pomembna gesta, če bi festival Sanremo dnevu spomina posvetil trenutek,” je dejal Sangiuliano dan pred petkovim festivalskim večerom. Umetniški vodja festivala je sicer zatrdil, da so o poklonu razmišljali že pred pozivom ministra.
Italija je praznovanje dneva spomina na žrtve fojb in eksodus uzakonila leta 2004. Prva leta obeleževanja tega dne so zaznamovale številne sporne izjave, akcije skrajno desnih skupin in govori, ki so relativizirali fašistične zločine v obmejnem prostoru. Nekateri politiki so poboje primerjali s holokavstom, leta 2019 pa je v Bazovici na komemoraciji takratni evropski poslanec in sedanju zunanji minister Antonio Tajani govor zaključil z besedami “Živel Trst, živela italijanska Istra, živela italijanska Dalmacija”. Zaradi teh besed se je moral opravičiti. Retorika ob prazniku je po srečanju predsednikov Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja leta 2020 in skupnem poklonu vsem žrtvam postala bolj spravljiva.
Točne številke pobitih in razseljenih v povojnem času ni. Skupno poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki so ga strokovnjaki z obeh strani meje objavili leta 2000, navaja, da je v povojnih pobojih med obdobjem jugoslovanskega vojaškega nadzora v fojbah umrlo na stotine ljudi. Po navedbah komisije je z ozemlja, ki je po vojni pripadlo slovenski suverenosti, odšlo več kot 27 tisoč ljudi, iz hrvaške Istre in Dalmacije pa med 200 in 300 tisoč ljudi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje