Po slabem stoletju odprli skrivnostno ovojnico očeta Češkoslovaške. Kaj razkriva?

V petek so v neposrednem televizijskem prenosu in v prisotnosti češkega predsednika Petra Pavla, razkrili vsebino ovojnice očeta neodvisne Češkoslovaške in njenega prvega predsednika Tomáša Garrigua Masaryka, poroča tiskovna agencija AP.

Ovojnica iz leta 1937, za katero še živeči družinski člani niso vedeli, da sploh obstaja, je ostala zapečatena 87 let. Medtem pa so se v javnosti pojavljala ugibanja o tem, kaj bi lahko vsebovala. Nekateri so namreč menili, da vsebuje zadnje besede očeta češkoslovaškega naroda.

So zapiski še starejši?

Domneva se, da je Masaryk svoje misli narekoval sinu Janu Masaryku pred približno 90 leti, ko je mislil, da umira, in je bil po zadnji v seriji možganskih kapi priklenjen na posteljo v predsedniški palači v kraju Lany na Češkem.

Antonín Šum, nekdanji tajnik Jana Masaryka, je leta 2005 po poročanju AP zapečateno ovojnico izročil Narodnemu arhivu s pogojem, naj je ne odprejo še 20 let, s katerim naj bi se po njegovih besedah strinjali tudi dve Masarykovi vnukinji, Anna in Herberta, ki sta obe umrli leta 1996.

Jan, ki je bil po koncu druge svetovne vojne češkoslovaški zunanji minister, je nenadoma umrl potem, ko so leta 1948 oblast v državi prevzeli komunisti. Leta po njegovi smrti je Šumu uspelo varno predati ovojnico skupaj z drugimi Janovimi dokumenti, ki so bili med komunistično vladavino hranjeni zunaj države, v arhiv. Bela ovojnica je vsebovala še rumeno kuverto s petimi stranmi rokopisnih zapiskov v češčini in angleščini.

Po hitrem pregledu so strokovnjaki ocenili, da zapiski delujejo avtentično, a so izrazili dvom, da izvirajo iz leta 1937. "Rekla bi, da so iz poletja 1934," je po poročanju AP dejala zgodovinarka Dagmar Hajkova. Predsednik je takrat doživel prvo možgansko kap in njegovo zdravje se je močno poslabšalo. Naslednje leto je odstopil in se umaknil v Lány.

V kratkem povzetku je Hajkova dejala, da rokopisni zapiski nakazujejo, da je Masaryk menil, da so mu "šteti dnevi", vendar se ni bal smrti. V zapiskih je podal tudi nekaj kritičnih pripomb na račun Čehov, nemške manjšine ter slovaškega nacionalističnega politika in duhovnika Andreja Hlinke — kar ni bilo prvič, da je to storil.

Dokumente bodo zdaj temeljito preučili.

Masaryk je postal prvi predsednik Češkoslovaške 14. novembra 1918, potem ko je država razglasila neodvisnost od Avstro-Ogrskega imperija, ki je bil poražen v prvi svetovni vojni. "Postal je simbol ustanovitve države, ki temelji na demokratičnih načelih," je po poročanju AP dejal aktualni češki predsednik Pavel.