Menu Item
Dediči so po smrti dedka ugotovili, da so z njegovega računa 168.000 evrov nakazali neznani dedinji, ki je predložila ponarejeno sodno odločbo. Zdaj že več let bijejo sodno bitko.
“Želim si samo, da se ta zapuščinski postopek pred sodiščem končno konča in da imam kot eden od sedmih dedičev pravico od banke zahtevati, da nam izplača 168.000 evrov mojega dedka, ki so jih sicer že izplačali lažni dedinji,” je v pismu, ki ga je poslal v uredništvo N1 Beograd, zapisal Drago Sošić.
Po smrti dedka so dediči iz Črne gore na zapuščinski razpravi v Beogradu izvedeli, da je imel dedek na bančnem računu 168.000 evrov. A nato je sledilo veliko presenečenje. Banka je omejen znesek že izplačala hrvaški državljanki. Banki naj bi predložila sodno odločbo, v kateri je trdila, da je edina dedinja.
Težava je v tem, da nihče ni slišal za Sandro H., opozarja Sošić in trdi, da je banki predložila sklep, ki se nanaša na povsem drugo pokojno osebo.
“Naše roke so zvezane. Prevzel sem reševanje tega problema v imenu bratov in sester, svojih dveh tet in dedkove žene. Zapuščinski postopek, ki smo ga sprožili, še ni končan, zato nimam podlage, da bi tožil banko zaradi izplačila dedkovega denarja neznani osebi na podlagi ponarejene sodne odločbe,” je ob številnih dokumentih na mizi za N1 Beograd dejal Sošić.
Vse skupaj se je začelo že leta 2015, ko je umrl njegov dedek Budislav. “Dedek je del premoženja zapustil ženi s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sklenjena pa je bila pred sodiščem leta 2015. Poleg te pogodbe so bili še račun v API banki, stanovanje v Srbiji in delnice podjetja, kjer je bil direktor,” pripoveduje Sošić.
Zakaj je tako dolgo trajala delitev preostalega premoženja?
“Moj oče je izpodbijal pogodbo o dosmrtnem preživljanju mojega dedka in postopek je tekel. Ko je moj oče umrl, smo z brati in sestrami opustili ta postopek in se s tetami in dedkovo ženo dogovorili o delitvi preostalega premoženja. Ko pa smo začeli zapuščinsko obravnavo pred beograjskim sodiščem, nas je doletelo presenečenje,” potek dogodkov pojasnjuje Sošić.
Banka je, pravi, sodišču pravočasno predložila sodno odločbo, po kateri je, kot poudarja, “izplačala hrvaško državljanko Sandro H. (ime in priimek znana uredništvu)”, ki je nihče v družini ne pozna in ki je v Srbijo prišla le dvignit ta denar.
“API banka je predložila sodno odločbo, po kateri je plačala tej ženski. Težava pa je v tem, da sodna odločba v zapuščinskem postopku pod to številko res obstaja in je pravnomočna, vendar se ne nanaša na delitev premoženja mojega starega očeta Budislava, ampak na nekega neznanega Božidarja,” zaplet opisuje Sošić.
“Nekdo je uporabil številko pravnomočne poravnave za povsem drugo osebo, ponaredil podatke in jih posredoval API banki, ki očitno ni preverila podrobnosti,” je prepričan Sošić.
Za zdaj proti banki ne morejo storiti ničesar, saj se mora najprej končati zapuščinski postopek, po prejeti pravnomočni sodni odločbi pa lahko šele nato toži banko.
In kaj pravijo na API banki? “API Banka vedno deluje v najboljšem interesu strank in preverja verodostojnost zapuščinskih odločb, še posebej ko gre za velike zneske za izplačilo. Konkretnega primera ne moremo komentirati, saj je postopek pred sodiščem v teku. Verjamemo, da bodo vse okoliščine primera v zakonitem postopku ugotovili pristojni organi,” so zapisali v pisnem odgovoru.
Kaj pravijo predpisi?
V Narodni banki Srbije so za portal N1 Beograd pojasnili, da noben zakon ne določa obveznosti banke, da preveri originalne javne listine, ki ji jih predložijo komitenti ali njihovi dediči. Ob tem poudarjajo, da je sklep o dedovanju javna listina in da kazenski zakonik predpisuje kazen zapora za kaznivo dejanje, ki ga stori tisti, ki naredi lažno ali spremeni pravo listino.
Če so predmet dedovanja denarna sredstva na bančnih računih ali vsebina sefa, banke na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki ga banki predloži dedič, izplačajo sredstva, tj. vsebino sefa, v skladu s postopkom, ki ga banka ureja s svojimi akti.
“Zato so banke dolžne ravnati po predloženem pravnomočnem sklepu o dedovanju, razen tistih, za katere je že na prvi pogled očitno, da gre za ponarejen sklep (npr. ni izdelan v predpisani obrazec, manjka pečat ipd.),” so navedli v odgovoru.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje