Po smrti papeža Frančiška: kdaj bo pogreb in kdaj bodo izbrali naslednika

Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek ob 7.35. Star je bil 88 let. Novico o njegovi smrti je sporočil kardinal komornik (camerlengo) Kevin Farrell.
Umrl je zaradi možganske kapi, ki je povzročila komo in nepovratno odpoved srca in ožilja. Papež se je v mesecih pred smrtjo v bolnišnici zdravil zaradi hude pljučnice, od koder so ga odpustili 23. marca.

Takoj po papeževi smrti nastopi devetdnevno žalovanje, ki mu rečejo novendiales. Po koncu tega obdobja žalovanja v Baziliki svetega Petra poteka maša, ki se je tradicionalno udeležijo dostojanstveniki z vsega sveta.

Tudi v Frančiškovi rodni Argentini so razglasili sedemdnevno žalovanje, pričakovati pa je, da bodo v Buenos Airesu potekali tudi neuradni dogodki v spomin na njihovega nekdanjega nadškofa.

Papeževe posmrtne ostanke so v ponedeljek zvečer položili v krsto v kapeli njegove rezidence v Hiši svete Marte, kjer bo ležal v odprti krsti. Njegovo smrt je z obredom potrdil kardinal komornik Farrell. Papež je umrl zaradi možganske kapi, ki je povzročila komo in in nepovratno odpoved srca in ožilja, je razvidno iz njegovega mrliškega lista. Pred tem je na Trgu svetega Petra potekala prva javna molitev za papeža, ki jo je vodil italijanski kardinal Mauro Gambetti.

Frančiškove posmrtne ostanke bodo predvidoma v sredo zjutraj prenesli v Baziliko svetega Petra, kjer se bodo lahko od njega poslovili verniki.

Skromnejši pogreb

Papeža bodo pokopali v devetih dneh po smrti, torej enkrat do naslednje srede (do 30. aprila). Točen datum pogreba določijo kardinali, običajno pa je štiri do šest dni po smrti, kar pomeni med 25. in 27. aprilom.
Papež Frančišek je v nasprotju s predhodniki izbral bolj preprost pogreb – želel je biti pokopan v preprosti leseni krsti. Prav tako z njim ne bo pokopana papeška palica. Vse to je v skladu z njegovimi načeli in prepričanji, da je papežev pogreb pogreb pastirja in učenca Kristusa, ne pogreb vplivnega človeka.

Pokopali ga bodo v rimski baziliki Marije Velike, ki jo je obiskal takoj po izvolitvi za papeža in nazadnje na cvetno nedeljo, saj je bila eden njegovih najljubših krajev v času njegovega življenja. Njegova želja, ki jo je poleg kraja pokopa zapisal v oporoki, je bila tudi, da bi bil pokopan "brez pretiranega blišča" in da na njegov grob zapišejo Franciscus, kar je Frančišek v latinščini.

Kdo bo na papeževem pogrebu zastopal Slovenijo, uradno še ni znano, mogoče pa bi bilo pričakovati, da se bo pogreba udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je s papežem trikrat tudi srečala, nazadnje decembra lani.

Konklave, skrivnosten proces izbire novega papeža

Za izvolitev novega papeža je pristojen kardinalski zbor, izberejo pa ga med posebnim postopkom, imenovanim konklave. Na njem imajo volilno pravico le kardinali, ki na dan smrti papeža še niso dopolnili 80 let. Ime konklave izvira iz latinskega izraza cum clave oziroma pod ključem, saj so kardinali med glasovanjem zaprti v Sikstinski kapeli, komunikacija z zunanjim svetom pa je v tem času prepovedana.
Iz Vatikana so v ponedeljek sporočili, da se bo konklave začel v roku enega meseca. Kardinali glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega med njimi, za katerega po svojem prepričanju in navdihu Svetega duha menijo, da je najprimernejši za poglavarja Rimskokatoliške cerkve. Več o tem, kako poteka celoten proces, preberite v članku Kako bodo v Vatikanu izvolili novega papeža.

Hitro po smrti Frančiška so se začela pojavljati ugibanja, kdo bi ga lahko nasledil na čelu Katoliške cerkve. Kot favorita v vatikanskih kuloarjih se omenja ime filipinskega kardinala Luisa Antonia Tagleja, v ožjem krogu naj bi bil tudi Italijan Pietro Parolin. Kdo so še ostali kandidati, ki bi lahko zasedli Sveti sedež, si preberite v tem članku.