Menu Item
Potem ko so francosko čezmorsko ozemlje v Tihem oceanu Novo Kaledonijo več dni pretresali nemiri in nasilje, se tja podaja francoski predsednik Emmanuel Macron.
Francoski predsednik Emmanuel Macron bo zvečer odpotoval v Novo Kaledonijo, potem ko se je stanje na francoskem čezmorskem ozemlju v Tihem oceanu po več dneh nemirov in nasilja nekoliko umirilo. Avstralske in novozelandske oblasti medtem z otočja rešujejo ujete turiste, saj letališče v Noumei ostaja zaprto za komercialne polete.
Macron bo zvečer iz Pariza odpotoval v Novo Kaledonijo, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila tiskovna predstavnica francoske vlade Prisca Thevenot. Z obiskom bo skušal prispevati k umirjanju razmer na otočju, ki so ga minuli ponedeljek zajeli nasilni nemiri.
Osem dni po izbruhu nasilja, kakršnega v Novi Kaledoniji niso videli že 40 let, se sicer na celotnem francoskem čezmorskem ozemlju “nadaljuje krhko stanje miru”, je davi sporočil predstavnik lokalnih oblasti Louis Le Franc.
Kljub temu je napovedal, da bodo na ulice glavnega mesta Noumea napotili dodatno varnostno osebje. V nekaterih delih prestolnice in njeni okolici se namreč še nadaljujejo spopadi s protestniki in zapore cest, ki so jih vzpostavili.
Z otoka začeli reševati turiste
Z otočja so ob tem začeli reševati turiste, ki so tam ostali ujeti po izbruhu nasilja in posledičnem zaprtju mednarodnega letališča v Noumei za komercialne polete. Letališče bo zanje ostalo zaprto najmanj do sobote zjutraj, je za AFP povedal predstavnik oblasti na Novi Kaledoniji.
Evakuacijske lete za turiste organizirata Avstralija in Nova Zelandija. Prvo letalo z avstralskimi turisti je danes že pristalo v Brisbaneu, več evakuacijskih poletov pa naj bi poleg avstralske kmalu organizirala tudi novozelandska vojska, je sporočil zunanji minister Winston Peters.
Nemiri v Novi Kaledoniji so minuli ponedeljek izbruhnili zaradi načrtovane spremembe volilne zakonodaje, s katero želijo razširiti volilno pravico v prid neavtohtonim prebivalcem otočja.
To naj bi po oceni zagovornikov neodvisnosti Nove Kaledonije koristilo zlasti Franciji naklonjenim politikom; tako bi še bolj omejili pravice staroselcem.
Skupno je bilo v izgredih ubitih šest ljudi, med njimi dva policista in trije avtohtoni prebivalci, ki pripadajo ljudstvu Kanak.
Francija je kolonizirala Novo Kaledonijo sredi 19. stoletja. Status čezmorskega ozemlja je otočje pridobilo po drugi svetovni vojni, v naslednjih desetletjih pa se je okrepilo gibanje za neodvisnost. Prebivalci so na treh referendumih v letih 2018, 2020 in 2021 glasovali za to, da otočje ostane del Francije.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje