Pod Niagarskimi slapovi se skrivajo tuneli in elektrarna (FOTO)

Niagara Parks

Upravljalci parka Niagara so na spisek tamkajšnjih znamenitosti poleg slavnih Niagarskih slapov dodali staro, a doslej skrito atrakcijo. Za javnost so odprli tunele pod slapovi, kjer se skrivajo turbine, generatorji in jaški; slapovi so namreč v 20. stoletju poganjali hidroelektrarno, ki je po sto letih ostala skoraj nespremenjena.

Niagarski slapovi so že stoletja ena najbolj priljubljenih turističnih točk v Združenih državah Amerike (ZDA). Mnogi pa ne vedo, da je bila ameriško-kanadska regija, ki slapove obkroža, nekoč privlačna destinacija poslovnežev, ki so želeli hitro obogateti – a ne s samimi slapovi, temveč s silno močjo njihove deroče vode.

Pod slapom se namreč skriva več kot 670 metrov dolg in več kot sto let star tunel, v katerem je pred leti obratovala hidroelektrarna. Njena naloga je bila, da preusmerja vodo iz slapov v ogromne generatorje, ki so z elektriko napajali lokalno industrijo.

Infrastruktura elektrarne je ostala neokrnjena, julija letos pa so jo oskrbniki parka Niagara ponovno odprli za turistične oglede.

Kot prvo se je odprlo hidroelektrično napajališče Adams, ki je na ameriških tleh obratovalo od leta 1895 do leta 1961. Na kanadski strani sta obratovali dve hidroelektrarni, začenši s 1905 in 1906, ena se je zaprla leta 1974, druga pa je delovala vse do leta 1999.

Napajalna postaja v parku Niagara je edina na svetu iz tega obdobja, ki je popolnoma ohranjena. V svojih zlatih letih je uporabljala generatorje Westinghouse za proizvajanje izmeničnih tokov, ki jih je patentiral Nikola Tesla, ter s tem uporabljala eno najnaprednejših tehnologij tistega časa.

Ko se je tovarna odprla, je imela dva generatorja. Do leta 1924 jih je bilo nameščenih 11, obiskovalci pa jih lahko vidijo še danes. Obiskovalce stekleno dvigalo popelje mimo šestih nadstropij 55 metrov globoke infrastrukture, potrebne za proizvajanje elektrike iz slapov.

Na dnu je osem metrov visok in šest metrov širok tunel, skozi katerega je voda iztekala. Vseboval je okrog 270.000 litrov vode, ki se je premikala s hitrostjo devet metrov na sekundo. V tunelu, ki izgleda skoraj popolnoma enako kot pred stotimi leti, so obnovitvena dela potekala zgolj dvakrat, enkrat v 50. letih in enkrat v 90. letih prejšnjega stoletja.