Menu Item
Zaradi lani implodirane podmornice Titan je odbor ameriške obalne straže začel zaslišanja nekdanjih zaposlenih in strokovnjakov. Kaj vse očita podjetju?
Več kot leto dni, potem ko je globoko v Atlantskem oceanu implodirala podmornica Titan, je odbor ameriške obalne straže, ki je preiskoval nesrečo, zaslišal nekdanje zaposlene, ljudi, ki so kakorkoli sodelovali s podjetjem, bližnje umrlih in strokovnjake. Večina zaslišanih je podala za podjetje obremenjujoča pričanja.
Profesor Peter Girguis s harvardske univerze je po zaslišanju dejal, da gre v primeru predvsem za pohlep vodilnih. Potniki so morali za potop namreč plačati približno 250.000 dolarjev (okoli 225.000 evrov).
Katere so glavne ugotovitve prvega tedna obravnave?
Pol ure pred implozijo še “vse v redu”. Je posadka vedela za težave?
Eno zadnjih sporočil, ki so jih prejeli iz implodirane podmornice, so poslali okoli 10.14 po lokalnem času v Novi Fundlandiji v Kanadi. “Tu je vse v redu,” so po animaciji obalne straže sporočili člani posadke. Čez dobre pol ure je Titan matični ladji Polar Prince sporočil, da so odvrgli dve uteži, brez katerih bi se lažje vrnili na površje. Zgolj šest sekund za tem sporočilom so s podmornico izgubili stik.
Družina ene od žrtev je trdila, da sporočilo, poslano 90 minut po začetku plovbe, nakazuje, da je posadka morda vedela za težave, zato je potop želela prekiniti.
Podjetje osredotočeno na “služenje”, malo je bilo “znanja”
Glavna priča v prvem tednu zaslišanja, nekdanji direktor pomorskih operacij v podjetju OceanGate David Lochridge, je pred nesrečo izrazil zaskrbljenost nad varnostjo podmornice. Med drugim je to storil leta 2018, ko zaradi zaskrbljenosti ni podpisal poročila o varnosti, češ da ni imel zaupanja v konstrukcijo podmornice.
Podjetje je bilo po njegovih besedah osredotočeno na “služenje denarja”, “zelo malo pa je bilo znanstvenega znanja”, prav tako posadka ni bila usposobljena za vodenje takšne podmornice. “Vedno so imeli težave s svojimi odpravami,” je dejal.
Čeprav je bila podmornica predvidena za potop do 1.000 metrov globoko, so v podjetju po Lochridgeevih besedah načrtovali potope tudi do 4.000 metrov globoko. Družbi OceanGate in Rush pomislekov nista upoštevali.
“Želeli so, da bi lahko v enem dnevu usposobili pilota, ki še nikoli ni sedel v potopnem plovilu. Želeli so, da bi ljudje prišli, bili preverjeni kot piloti in bi lahko peljali potnike,” je dejal. Lochridgea so leta 2018 zaradi opozoril iz podjetja odpustili.
Razbitine so na dnu severnega Atlantika našli nekaj dni po nesreči. Kot so tedaj razlagi strokovnjaki, podmornice s človeško posadko do tistega dne še niso implodirale.
V podjetjih so se izogibali varnostnim pregledom
OceanGate se je zadnja leta zaradi poročil o težavah z varnostjo spopadal z vse večjim nadzorom dejavnosti. Nekdanji zaposleni so dejali, da so vodilni želeli nižati stroške dela in se izogniti omenjenemu nadzoru. “Potem so tu seveda testi, skozi katere greš, in certifikati … vendar so se vsemu temu izognili, da bi prihranili denar oziroma, če povem drugače, da bi se čim prej spustili do Titanika in tvegali,” je za CNN dejal upokojeni kapitan in raziskovalec morskih globin Alfred McLaren.
Rush je po besedah pričevalcev prostovoljno kršil pravila z eksperimentalno potopno napravo, kot pravijo strokovnjaki, s tem pa po nepotrebnem ogrožal življenja drugih ljudi. Predstavniki podjetja OceanGate niso želeli komentirati vprašanj o pričanju v zvezi z Rushem. Podjetje je v izjavi sporočilo, da ne posluje več, ob tem pa izreklo sožalje sorodnikom žrtev.
“Vedno sem naklonjen ljudem, ki običajno poskušajo premikati meje. Toda v tem primeru so bili izračuni razmerja med tveganjem in dobičkom precej napačni,” je dejal upokojeni kapitan ameriške mornarice David Marquet in dodal: “Generalni direktor je bil v podmornici, ko je ta implodirala, tako da ni videti, da ne bi bil prepričan o tem, kar počne.”
Je imelo plovilo pred potopom težave?
Med zaslišanimi je bila tudi Renata Rojas, ki je plačala za sodelovanje v ekspediciji kot strokovnjakinja za misije. V pričevanju je osebju stopila v bran, dejala je, da gre za delavne in neverjetne ljudi, ki “želijo uresničiti sanje”, ob tem pa, da so bili pregledni glede delovanja. Po njenih navedbah je po vsakem potopu sledilo poročanje, na katerem so odprto razglabljali o vseh vprašanjih.
Član posadke na Titanovi četrti misiji leta 2023 Steven Ross je potrdil, da se je plovilo le nekaj dni pred implozijo pokvarilo, zaradi česar so morali potop večkrat prekiniti. Na koncu pa so ga preklicali. Spomnil je tudi na dva incidenta med potopi leta 2022.
Da potop ni bil varen, je priznal tudi strokovnjak za misijo OceanGate Fred Hagen. “Vsakdo, ki se je počutil varnega, ko se je spuščal v globine Titana, je bil zaveden ali pa si je delal utvare. To je bilo poskusno plovilo. Jasno je bilo, da je bilo nevarno,” je še dejal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje