Menu Item
Pogajalci na podnebni konferenci ZN COP27 so dobili prvi uradni osnutek sklepne izjave. V njem je med drugim omenjena postopna opustitev uporabe premoga, ne pa tudi nafte in plina. Odprto ostaja vprašanje podnebnega financiranja. Vodstvo konference je medtem konferenco, ki naj bi se končala danes, že podaljšalo do sobote.
Pred pogajalci in drugimi delegati na letošnji globalni podnebni konferenci, ki se je začela 6. novembra, je tako 10-stranski predlog vodstva konference. Med drugim je v njem omenjena postopna opustitev energetske rabe premoga, ni pa besedila, ki bi omenjalo pri okoljevarstvenikih in tudi nekaterih državah zaželeno opustitev uporabe nafte in plina.
V osnutku je med drugim zapisan tudi poziv državam k izboljšanju in povečanju ambicij v nacionalnih podnebnih načrtih do konference prihodnje leto, ki bo predvidoma v Združenih arabskih emiratih. Odprto medtem še vedno ostaja na primer vprašanje posebnega sklada, iz katerega bi financirali gospodarsko in družbeno škodo, ki so jo zaradi posledic podnebnih sprememb utrpele države v razvoju. Ta sklad bi po predlogih vzpostavili v okviru ZN, državam v razvoju pa bi pomagal pri spopadu s posledicami suš, poplav in drugih vremenskih ekstremov ter dvigovanja morske gladine.
Ob tem in ostalih odprtih temah v pogajanjih se konferenca danes še ne bo končala. To je bilo tudi pričakovano, saj so se pogajanja tudi v preteklih letih zavlekla vsaj za en dan. Predsedujoči COP27 Sameh Šukri je tako dogodek že podaljšal do sobote. “Odločen sem pogajanja zaključiti v soboto,” je dejal in pogajalce pozval “k prestavitvi v višjo prestavo”.
EU je danes sicer izrazila pripravljenost na kompromis glede financiranja podnebne škode, ki je želja revnejših držav že leta in naj bi predstavljalo enega glavnih stebrov globalnega mehanizma boja s podnebnimi spremembami. Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, zadolžen za podnebne spremembe, je poudaril, da poseben sklad znotraj ZN ni preferenca EU, a bi vseeno pomenil korak naprej pri naslovitvi posledic, s katerimi se zaradi globalnega segrevanja ozračja soočajo države v razvoju. V tak sklad bi vplačevala široka baza donatorjev, takšen mehanizem pa bi vseboval tudi rešitve za prestrukturiranje dolga najrevnejših držav in reforme multilateralnih razvojnih bank.
Si pa unija po drugi strani za podporo tovrstni rešitvi želi bolj ambiciozne cilje glede znižanja izpustov toplogrednih plinov, obenem pa tudi jasna pravila, da bo šel denar res samo najbolj ranljivim, ne hitro rastočim državam, kot sta Kitajska in Indija. “Blaženje, prilagajanje in pokrivanje škode gredo z roko v roki,” je dejal Timmermans. Je pa današnje dogajanje na konferenci postreglo tudi s prvim neposrednim srečanjem podnebnih pogajalcev ZDA in Kitajske po prekinitvi stikov na tem področju ob koncu poletja. Tako sta se na skoraj triurnem sestanku srečala ameriški podnebni odposlanec John Kerry in njegov kitajski kolega Xie Zhenhua.
Opazovalci v tem vidijo morebiten signal, da želita največji svetovni nacionalni gospodarstvi, na kateri odpade tudi največ izpustov toplogrednih plinov, konstruktivno prispevati k zaključku konference. Gre tudi za nov signal vrnitve Kitajske v bolj aktivno vlogo v mednarodni skupnosti, ki ga je bilo videti že na vrhu skupine G20 ta teden na Baliju.
Slovenija z inovativno tehnološko rešitvijo
Sicer pa se Slovenija na konferenci o podnebnih spremembah predstavlja kot zelena, ustvarjalna in pametna država, aktivna na področju podnebnih sprememb in usmerjena v zeleni prehod, podprt z naprednimi digitalnimi tehnologijami. V četrtek je v Šarm el Šejku predstavila rešitev MetaCOP27, namenjeno hibridni ali virtualni organizaciji dogodkov. Rešitev MetaCOP27 v obliki digitalne predstavitve v okolju metavesolja omogoča predstavitve podjetij in organizacij, medsebojno interakcijo posameznikov v realnem času ter ustvarjanje podjetniških skupnosti z distribuiranim načinom delovanja. Na tak način bogati njihovo vrednost znotraj verig vrednosti na globalni ravni, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
MetaCOP27 je plod slovenskega znanja in medsebojnega sodelovanja Tehnološkega parka Ljubljana in partnerskih podjetij Reeba in Distriverse. Predstavitve se je udeležil tudi minister za okolje in prostor Uroš Brežan, ki je zagotovil, da bo vlada podprla podjetja na poti k rešitvam za hitrejši digitalni in zeleni prehod, kot so pametna mobilnost, učinkovitost materialov ter napredne digitalne tehnologije.
Slovenija je po njegovih besedah država, ki se zaveda, da so podnebne spremembe ena največjih groženj, s katerimi se danes spopada človeštvo, zato je zaščita planeta in zelena transformacija ena od ključnih prioritet slovenske vlade. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je ugotovil, da ima Slovenija ponovno pionirsko vlogo pri uvajanju tehnologije metavesolje ter tako spodbuja tudi druge države, podjetja in nevladne organizacije k iskanju odgovorov na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe. “V tej krizi potrebujemo močno sodelovanje gospodarstva in družbe,” je dejal.
Da je čas za alarm in za ukrepanje proti podnebnim spremembam, ki naj bo prioriteta tudi v vseh mednarodnih projektih, pa je poudarila sekretarka v kabinetu predsednika vlade Saša Leban. Kot je dodala, je MetaCOP inovativen projekt, ki nam daje priložnost ustvarjati pozitiven vpliv na okolje, saj skoraj ne ustvarja ogljičnega odtisa. Rešitev MetaCOP nameravajo prilagoditi tudi za naslednjo podnebno konferenco COP28, ki bo novembra 2023 v Dubaju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje