Menu Item
Pogajalci na letošnji podnebni konferenci za zaprtimi vrati poskušajo skleniti sporazum o podnebnem financiranju, a so pozornost v veliki meri ukradli diplomatski pretresi.
V središču diplomatskega dogajanja sta se znašli gostiteljica podnebne konference ZN Azerbajdžan in Francija.
Francoska okoljska ministrica Agnes Pannier-Runacher je namreč v sredo dejala, da ne bo odpotovala v Baku, potem ko je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev Pariz v svojem govoru na vrhu voditeljev državo obtožil kolonialnih zločinov in kršitve človekovih pravic na francoskih čezmorskih območjih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Pannier-Runacher je njegov govor označila za “nesprejemljiv in pod dostojanstvom predsedstva COP”.
Odnosi med Parizom in Bakujem so bili sicer že pred tem zamrznjeni zaradi dolgoletne podpore Francije Armeniji.
“Te nesprejemljive izjave lahko spodkopljejo bistvene podnebne cilje konference in verodostojnost azerbajdžanskega predsedovanja COP29,” pa je na družbenem omrežju X zapisal visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell. Ob tem je obsodil tudi napade azerbajdžanskih oblasti na medije in nevladne organizacije, ki se soočajo s kritičnim stanjem človekovih pravic v državi.
Glavni azerbajdžanski pogajalec za COP29 Yalchin Rafiyev je danes skušal umiriti strasti in menil, da Azerbajdžan spodbuja vključujoč proces. “Odprli smo vrata vsem, da lahko sodelujejo v zelo konstruktivnih in plodnih razpravah. Naša vrata ostajajo odprta,” je dejal novinarjem.
Za dodaten diplomatski zaplet pa je poskrbel odhod argentinske delegacije iz podnebnih pogovorov. Kot poroča AFP, je vir okoljskega ministrstva potrdil odhod delegacije, a podrobnosti ni razkril. Argentinski predsednik Javier Milei sicer ne skriva skepticizma do podnebnih sprememb in velja za zaveznika novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa.
Napredek pri bistvenem cilju podnebnih pogovorov – novemu dogovoru o podnebnem financiranju – je medtem po poročanju tujih tiskovnih agencij izjemno počasen.
Še vedno ni znano, koliko bi morale razvite države po novem nameniti za pomoč revnejšim državam pri prilagajanju na podnebne spremembe in opustitvi fosilnih goriv. Bogate države na drugi strani ne želijo povečati sredstev z že dogovorjenih 100 milijard dolarjev na leto, medtem ko države v razvoju opozarjajo, da za spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagajanjem nanje potrebujejo vsaj 1000 milijard dolarjev.
Delovna skupina, ki jo vodijo Francija, Kenija in Barbados, po navedbah AFP ocenjuje, da bi vrzel v podnebnem financiranju za pomoč državam v razvoju lahko zapolniti tudi s tem, da bi plastiko in kriptovalute obdavčili tako kot letenje in fosilna goriva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!