Menu ItemNa podnebnih pogajanjih se – ob šibki vlogi ZDA po izvolitvi Donalda Trumpa – na čelo zelenega prehoda postavlja Kitajska, ki vse tesneje sodeluje tudi z Evropsko unijo. Dva dni pred napovedanim zaključkom podnebne konference na Azerbajdžan letijo očitki, zaupanje med državami pa je majhno.
Dva dni pred napovedanim zaključkom podnebne konference v Bakuju pogajalci še niso dosegli nobenega dogovora, ne o financiranju, ki ga morajo bogate države nameniti revnim, ne o nujnem zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Je pa vzdušje danes nekoliko bolj optimistično.
“Morda je bila strategija azerbajdžanskega predsedstva, da na začetku vzbudi manjša pričakovanja za končni rezultat,” je v Bakuju dejal slovenski minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Novi cilj finančne pomoči manj razvitim državam bo po ministrovih pričakovanjih vsaj dvakrat višji od trenutnih 100 milijard dolarjev letno. A na drugi strani so pričakovanja bistveno večja, saj manj razvite države želijo 13-krat več kot doslej, bogati del sveta pa na to ne pristaja.
Številke se zdijo ogromne, a se vsi zavedajo, da je bolje preprečevati kot zdraviti. “Slovenija je majhno gospodarstvo in si veliko obeta predvsem od zaključkov na področju blaženja, torej zmanjševanja izpustov,” je še povedal Kumer.
Kot je slišati neuradno, bi bilo najslabše, če bi v dokument zapisali visok cilj, ki pa ga ne bi izpolnili. To bi pomenilo popolno izgubo zaupanja najranljivejših, ki je že zdaj skrhano zaradi preteklih prelomljenih obljub.
Bogate države od globalnega juga pričakujejo, da bo s finančno pomočjo zmanjševal izpuste, gradil elektrarne na obnovljive vire in podobno. Revne države pa želijo denar porabiti predvsem za prilagajanje – za namakalne sisteme, urejanje vodotokov in protipoplavno zaščito. Bistveno pa je, pravijo, naj bogate države pravično plačajo za krizo, ki so jo zakuhale.
Se Kitajska postavlja na čelo zelenega prehoda?
Podobno je stališče Kitajske, ki trenutno skupno povzroči največ izpustov od vseh držav, a vztraja, da je treba upoštevati tudi zgodovinski vidik – CO2 se namreč kopiči.
Kitajska je za podnebne ukrepe v drugih državah od leta 2019 sama namenila 25 milijard dolarjev, a se uradno ne želi priključiti državam donatorkam. Pri financiranju se namreč ne pogajajo zgolj o končni številki, ampak tudi o tem, za kakšne projekte bo denar namenjen in kako bo poraba nadzorovana.
Povprečen Kitajec sicer povzroči nekaj več izpustov (8,8 ton ekvivalenta CO2) kot povprečen prebivalec EU (7,25 tCO2e) in precej manj kot povprečen Američan (14,2 tCO2e). Proizvodnja vseh izdelkov, narejenih na Kitajskem, se šteje v njihovo statistiko izpustov, čeprav jih kupujemo v drugih državah.
Stališču Kitajske se pridružujejo bogate zalivske države, ki prav tako uradno še vedno sodijo med države v razvoju.
Zelene tehnologije sicer predstavljajo že desetino kitajskega BDP in 40-odstotkov njegove rasti v lanskem letu. V ZDA ta sektor prispeva le odstotek ali dva BDP.
Tudi v luči izvolitve Donalda Trumpa in bojazni, da bi ZDA odstopile od poti zniževanja emisij, se Kitajska vse bolj postavlja na čelo zelenega prehoda. Pri tem se v Bakuju močno povezuje tudi z Evropsko unijo, pogajalci obeh pa usklajujejo stališča.
Neuradno je slišati, da je ekonomija zelenih tehnologij trenutno tako dobičkonosna, da poti nazaj ni. Prav tako so posledice segrevanja veliko občutnejše kot leta 2017, ko so ZDA pod Trumpom odstopile od pariškega sporazuma.
“Smo v vroči fazi pogajanj,” je v Bakuju dejala nemška podnebna odposlanka Jennifer Morgan, sicer nekdanja direktorica Greenpeacea. “Najbolj kritična valuta trenutno je zaupanje. Zaupanje v predsedstvo COP in zaupanje med državami. To pomeni veliko tihega usklajevanja in številne pogovore med posameznimi stranmi,” je opisala.
Poudarila je še ključno vlogo azerbajdžanskega predsedstva, “da ne bo zgolj administrativno vodilo pogajanj, ampak se bo samo zavzelo za ambiciozen zaključek” in poskrbelo za transparentnost postopka priprave končnega besedila.
Na Azerbajdžan sicer letijo očitki, da si ob robu COP prizadeva za nove naftne posle, pojavljajo pa se tudi pozivi, naj avtokratskega predsednika Ilhama Alijeva držijo proč od vodstva COP, da bi pogajalci lahko opravili svoje delo.
Osnutek končnega dokumenta se pričakuje danes do polnoči po lokalnem času, a izkušeni pogajalci so pripravljeni, da se bodo dogovarjanja zavlekla pozno v noč. Prav tako skoraj nihče ne pričakuje, da se bo konferenca končala že v petek, ko je uradno predviden zaključek.
Pot na podnebno konferenco v Baku (COP29) je financirana iz Sklada za podnebne spremembe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje