Menu Item
Morebiten oboroženi konflikt oziroma ruski vdor na ukrajinska tla skrbi Zahod. Ne le zaradi takojšnjih, neposrednih posledic tovrstnega konflikta, temveč tudi zato, ker bi dodatno zaostrovanje odnosov skoraj gotovo vodilo v še večjo energetsko krizo. Med energenti, o katerih se v sklopu t. i. ukrajinske krize veliko govori, je predvsem plin.
Medtem ko Ukrajina proizvede dobršen del plina, ki ga potrebuje (ruskega plina od leta 2015 ne kupuje), so države Evropske unije v povprečju v približno 40 odstotkih odvisne od uvoza plina iz Rusije. Kako pomemben je ruski plin za nekatere evropske države, kaže tudi projekt plinovoda Severni tok 2, ki neposredno povezuje Rusijo in Nemčijo ter – prav zato – predstavlja kamen spotike med zahodnimi zaveznicami.
Kaj je plinovod Severni tok 2 in zakaj mu Zahod namenja toliko pozornosti?
Plinovod Severni tok 2 povezuje rusko naselje Ust-Luga in nemški Greifswald ter z izjemo izhodiščne točke poteka vzporedno z že obstoječim plinovodom Severni tok (1). Dolg je 1.234 kilometrov, poteka po Baltskem morju, in sicer po vodah petih držav: Rusije, Finske, Švedske, Danske in Nemčije, je brati na spletni strani projekta.
Severni tok 2, ki je v lasti podjetja Nord Stream AG, katerega večinski lastnik je ruski Gazprom, bo podvojil količino ruskega plina, ki po plinovodu Severni tok že priteka v Nemčijo. Ko bo nemški regulator plinovodu prižgal zeleno luč, bo količina plina, ki bo pritekla po tem plinovodu, lahko poskrbela za (cenovno ugodno) ogrevanje 26 milijonov nemških domov.
Projekt gradnje plinovoda je že dalj časa kamen spotike med Nemčijo in ZDA, pa Poljsko in Ukrajino. Razlog je geopolitičen. Washington projekt kritizira, saj bo, kot pravijo, Nemčija še bolj odvisna od ruskega plina, medtem pa Poljska in Ukrajina projektu nasprotujeta, saj bosta ob zaslužek, ki ga Rusija plačuje za tranzit plina skozi obstoječa plinovoda, ki vodita čez ti državi.
Svoje nasprotovanje plinovodu so ZDA izkazale tudi s sankcijami podjetij oziroma investitorjev, ki so sodelovali pri gradnji.
Zakaj je Severni tok 2 pomemben v t. i. ukrajinski krizi?
Medtem ko zahodne države sporočajo, da bodo sankcije v primeru ruskega vdora v Ukrajino obsežne in odločne, pa, kot je razbrati iz navedb tujih medijev, niso povsem enotne glede Severnega toka 2. Ustavitev tega projekta namreč ne bi prizadela le ruskega gospodarstva.
Projekt Severni tok 2 bo v primeru ruske invazije na Ukrajino “zaključen”, je bil na ponedeljkovi novinarski konferenci ob obisku nemškega socialdemokratskega kanclerja Olafa Scholza jasen ameriški predsednik Joe Biden. Scholz pa ni bil tako odločen – namesto da bi ameriškemu predsedniku pritrdil, je “le” komentiral, da so na mizi vse možnosti, piše STA.
Eden od razlogov, zakaj si Berlin v razpravo o sankcijah ne želi vmešavati Severnega toka 2, je pravni, pojasnjuje bruseljski Politico. Če bi nemška vlada sprejela politično odločitev in ustavila projekt, bi lahko vmešavanje v postopke regulatorja izpodbijali na sodišču, kar bi morda vodilo do kazni za nemško vlado.
Tudi nemška javnost po navedbah medijske hiše Al Džazire Severnemu toku 2 ne nasprotuje, nasprotno. “Bolj kot ZDA govorijo o sankcijah oziroma kritizirajo projekt, bolj je priljubljen v nemški družbi,” po pisanju tega medija komentira poznavalec Rusije in vzhodne Evrope z nemške mreže German Council on Foreign Relations Stefan Meister. Kot je prepričan Meister, projektu nasprotujejo predstavniki elite in nekateri mediji.
Projektu Severni tok 2 denimo niso naklonjeni nemški Zeleni, ki so del vladne koalicije, njihova predstavnica Annalena Baerbock pa opravlja funkcijo nemške zunanje ministrice.
Če bi Rusija napadla Ukrajino, bi države EU napovedane sankcije (tudi glede Severnega toka 2) morale sprejeti soglasno. Države, ki so večinoma odvisne od ruskega plina, bodo tovrstnim sankcijam težko prikimale. Tudi zato je povsem logično, da si voditelji evropskih držav – nemški kancler Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron in denimo madžarski premier Viktor Orbán – z diplomatskimi obiski Washingtona, Kijeva oziroma Moskve želijo umiriti napete odnose med Rusijo, Ukrajino in Zahodom.
Ali je pričakovati, da bo Rusija evropske države izsiljevala s plinom?
Rusko gospodarstvo je močno odvisno od izvoza energentov, Evropska unija pa je po podatkih Evropske komisije največja trgovinska partnerica Rusije. V zadnjih letih Rusija resda več energentov proda Kitajski, a države Unije za Rusijo ostajajo pomembno tržišče, navaja Guardian. Britanski medij sicer zapiše, da odgovor na vprašanje, ali bi bila Rusija v tokratni krizi pripravljena uporabiti plin kot orožje v vojni, pozna le ruski predsednik Vladimir Putin.
Več o odnosih med Rusijo in Kitajsko v analizi CNN, do katere dostopate TUKAJ.
Bi lahko EU preživela brez ruskega plina?
Evropska unija bi se v primeru prekinjene dobave plina iz Rusije znašla v težkem položaju. Ker je Rusija zelo pomemben dobavitelj plina, bi morala izpad nekako nadomestiti. Pogovori na ravni Unije trenutno potekajo v smeri iskanja možnosti za večjo dobavo utekočinjenega zemeljskega plina iz Norveške, Katarja, Azerbajdžana in Alžirije, piše Guardian. Glavni dobavitelj utekočinjenega zemeljskega plina EU so sicer ZDA.
Čeprav se je EU zavezala, da bo do leta 2050 postala brezogljična družba, pa se države Unije plinu še ne nameravajo hitro odpovedati, navaja Guardian. Kot dodaja, “evropska žeja po plinu, kot kaže, ne bo kmalu izginila”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje