Menu Item
Na današnji dan prvič obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8.300 Bošnjakov. V spominskem centru v Potočarih pri Srebrenici so ob današnji 29. obletnici genocida pokopali posmrtne ostanke 14 žrtev. Komemoracija je minila v znamenju pomembnosti ohranjanja spomina, poročajo regionalni mediji. Obeleževanje dneva spomina na genocid v Srebrenici je pomemben korak na poti k spravi narodov v Bosni in Hercegovini, je v izjavi poudarila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je medtem izpostavila odgovornost voditeljev, da gradijo mir in pravičnost.
S pokopom še 14 žrtev v spominskem centru v Potočarih zdaj skupno počiva 6.765 žrtev genocida, ki so ga 11. julija 1995 med vojno v BiH zagrešile sile bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića.
Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev pa še iščejo, saj so jih sile bosanskih Srbov iz grobišč premeščale na različne kraje, da bi zakrile svoj zločin. Njihova identifikacija je zato zahtevna.
Na komemoraciji, prvi po tem, ko je Generalna skupščina ZN maja sprejela resolucijo, s katero je 11. julij razglasila za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, je predsednik organizacijskega odbora Hamdija Fejzić poudaril, da je dolžnost preživelih, da ohranjajo spomin na Srebrenico in na njej gradijo prihodnost.
Na sedežu ZN v New Yorku bodo današnji spomin obeležili v dvorani Generalne skupščine ZN, ki je 23. maja sprejela resolucijo, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici. V resoluciji, ki je razburila Srbijo in vodstvo Republike Srbske, obsojajo njegovo zanikanje in poveličevanje obsojencev za vojne zločine.
Munira Subašić, predsednica združenja Matere Srebrenice, je dejala, da ji je žal, ker Srbija oz. njen predsednik Aleksandar Vučić ni podprl resolucije, rekoč da je s tem zamudil priložnost za vzpostavitev pogojev za mirno sobivanje v prihodnje.
Po besedah predsednika predsedstva BiH Denisa Bečirovića je Bosna in Hercegovina hvaležna prijateljem po svetu, ki so resolucijo podprli. Kot je dejal, si BiH želi sodelovanja s Srbijo, vendar to ogroža “velikodržavna politika režima v Beogradu, ki skuša očitne poraze spremeniti v zmage”. Dodal je, da je danes na delu enaka politika Srbije in Republike Srbske kot leta 1992, le da sta Slobodana Miloševića in Radovana Karadžića nadomestila Vučić in predsednik Republike Srbske Milorad Dodik.
Na njegove izjave se je odzval podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vulin. Ocenil je, da je bil to najbolj nevaren govor kakega predstavnika BiH od konca vojne leta 1995 in da takšnega vojnega hujskanja od takrat ni bilo slišati. Tudi srbski notranji minister Ivica Dačić ga je obtožil, da je vojni hujskač, medtem ko se Srbija zavzema za mir v regiji. Srbski premier Miloš Vučević pa je dejal, da sta se z Vučićem strinjala, da se bosta danes iz spoštovanja vzdržala komentarja in da mu bosta odgovorila v petek.
Vsak zločin je zločin in tuji zločini niso opravičilo za druge zločine
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je poudaril, da je vsak zločin zločin in da tuji zločini niso opravičilo za druge zločine. Dodal je, da izjave političnega vrha v Banjaluki, ki zanikajo ali poveličujejo vojne zločine predstavljajo žalitve žrtev in jih je treba sankcionirati. Ostro je obsodil tudi Dodikove izjave o razdružitvi BiH.
Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za evropske zadeve Črne gore Maida Gočević, ki je izrazila solidarnost z družinami žrtev. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je v video sporočilu poudaril, da njegova država ne bo dovolila, da se genocid v Srebrenici pozabi. Ob tem je izpostavil, da se danes Palestincem v Gazi ponavlja usoda Bošnjakov v Srebrenici.
Da se tisto, kar se je zgodilo v Srebrenici, sedaj ponavlja v Gazi, je na komemoraciji povedal tudi palestinski novinar Motaz Azaiza, ki je svetovno prepoznavnost dosegel z objavljanjem fotografij in posnetkov grozodejstev v prvih mesecih izraelske ofenzive v Gazi. 25-letnik je enklavo zapustil januarja, o razmerah v domovini pa še vedno redno obvešča svojih 18 milijonov sledilcev na družbenem omrežju Instagram.
V Federaciji BiH je sicer danes dan žalovanja, v Republiki Srbski pa ne, saj so bili srbski člani vlade BiH iz te entitete že peto leto zapored proti. V državah članicah EU pa obeležujemo evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.
BiH je mesto v EU
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi sta ob obletnici v skupni izjavi izpostavila, da “za tiste, ki zanikajo genocid, poskušajo na novo pisati zgodovino in poveličujejo vojne zločince, med nami ni prostora”.
Politične voditelje sta pozvala, naj zavrnejo razdiralno retoriko ter na poti do sprave delujejo na podlagi resnice in dialoga. Ponovila sta, da je mesto BiH v EU.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa je ob prvem mednarodnem dnevu spomina v poslanici izpostavil, da se je treba boriti proti zanikanju in revizionizmu ter si prizadevati za identifikacijo vseh žrtev in sojenje vsem zločincem.
Fajon: Pomemben korak k spravi ter doseganju miru
“Mednarodno obeleževanje dneva spomina na genocid v Srebrenici je pomemben korak k spravi ter doseganju miru, zaupanja in medsebojnega spoštovanja,” je v izjavi poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon in dodala, da je to osnova sožitja za prihodnost vseh v BiH, zlasti mladih.
Ob tem so na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) izpostavili, da je Slovenija dejavno sodelovala pri oblikovanju načela odgovornosti o zaščiti prebivalstva pred množičnimi grozodejstvi, njegovo uveljavljanje pa podpira že skoraj 20 let. Dodali so, da drugačne razlage zgodovinskih dejstev, vključno z zanikanjem genocida in poveličevanjem vojnih zločincev, otežujejo proces sprave v BiH in regiji, ki ga Slovenija podpira.
Pirc Musar: Opomin na nedopustne grozote vojn
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v izjavi ob obletnici izpostavila odgovornost voditeljev držav, da gradijo mir in pravičnost, zagotavljajo družbeni napredek in ustvarjajo boljšo prihodnost za vse ljudi. “Vse nasprotno je izdaja njihovega zaupanja in zloraba moči,” je dejala.
Današnji prvi mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici je po besedah Pirc Musar eden od korakov v smeri soočanja z resnico, ki terja prevzemanje odgovornosti. Predsednica, ki je izrazila globoko sočutje vsem žrtvam in njihovim družinam. Dodala je še, da genocid v Srebrenici opominja na nedopustne grozote vojn ter na nujnost prizadevanj za mir, pravičnost in spoštovanje med narodi.
V sredo se je Pirc Musar v Sarajevu udeležila konference Od Balkana do Gaze: kritično preučevanje genocida v organizaciji Centra za napredne študije Sarajevo (CNS). V nastopu je med drugim opozorila na razmere v Gazi in podarila, da ima mednarodna skupnost dolžnost ustaviti genocidno ravnanje, politiki pa morajo prenehati gledati stran.
Pahor: Splošno vzdušje ne poteka na način moralne katarze
Nekdanji predsednik republike ter ustanovitelj in direktor Zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana Borut Pahor pa je v izjavi ocenil, da “splošno vzdušje, v katerega sodi obeleževanje spomina, ne poteka na način moralne katarze, splošnega zavračanja in obsodbe genocida ter spravnega pogleda v prihodnost”.
Po njegovih besedah je to opozorilo vsem, ki imajo neposredne dolžnosti za mir, varnost in blaginjo ljudi, da tega trenda ne podcenjujejo, temveč se mu posvetijo in ga obrnejo v obetavno smer, ki bo koristila vsem narodom in državam v regiji.
