Menu Item
Poletna energetska revščina je v Evropi vedno večji izziv. Vsako poletje je bolj vroče, ta vročina traja dlje časa, naši domovi pa za to vreme niso zasnovani.
Vsako zimo se na milijone Evropejcev bori, da bi ohranili svoje domove tople, medtem ko računi za elektriko naraščajo.
Vendar se zdaj povečuje drugačna vrsta energetske revščine – poletna. Zaradi segrevanja sveta se iz leta v leto pojavljajo rekordne temperature. Mnogi se borijo, da bi ohladili svoje domove v ekstremni vročini, podnebne spremembe pa bodo to še otežile.
Evropa je celina, ki se najhitreje segreva na svetu, saj se temperature dvigujejo približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Strokovnjaki napovedujejo, da se bo število Evropejcev, ki so izpostavljeni ekstremni vročini, do leta 2100 povečalo z 10 na 100 milijonov, piše Euronews.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da se ob visokih temperaturah izogibate vročini in poskrbite, da bo vaš dom hladen. A za veliko ljudi v Evropi to ni mogoče.
Po podatkih Eurostata do 19 odstotkov evropskih gospodinjstev poleti ni prijetno hladnih. Razlogi za to pa so slaba izolacija, pomanjkljivo prezračevanje, pomanjkanje zaščite pred soncem in domovi brez klimatskih naprav.
Vsako poletje bolj vroče, vročina tudi bolj dolgotrajna
Nevladna organizacija za podnebje Zero Portugal s sedežem v Lizboni je pred kratkim objavila poziv gospodinjstvom, v katerem jih sprašuje, ali pozimi in poleti občutijo temperaturno neugodje v svojih domovih.
Od 315 anketirancev jih je skoraj 55 odstotkov odgovorilo, da imajo težave z ustreznim ogrevanjem in hlajenjem domov vse leto.
“Zaradi pomanjkljive izolacije je hiša pozimi zelo hladna, poleti pa se zlahka segreje,” je dejal eden od vprašanih. “Nismo mogli pravočasno obnoviti oken, ki to res potrebujejo, saj prepuščajo mraz in slabo izolirajo. Investirati bi morali tudi v kakšno vrsto zunanje toplotne izolacije,” je dodal.
Na drugi strani meje v Španiji razmere niso nič boljše. Neprofitna organizacija Ecoserveis s sedežem v Barceloni je del projekta CoolToRise, katerega cilj je zmanjšati stopnjo poletne energetske revščine v evropskih gospodinjstvih.
Organizacija izvaja delavnice, na katerih se ljudje učijo o upravljanju računov za elektriko in strategijah za obvladovanje poletne vročine. Nevladna organizacija opaža podobne težave s celoletno energetsko revščino, ki se še poslabšujejo.
“Zaradi vročine ponoči težko spim. Čez dan se večkrat prham,” je povedala Fatima, udeleženka več delavnic nevladne organizacije. “Imam ventilator, vendar ga ne morem imeti prižganega ves dan, ker bi bili računi zelo visoki, čeprav imam socialno tarifo,” je dodala.
Ker ima težave z dihali, mora prezračevati stanovanje. Njen sin ventilator uporablja tudi ponoči, vendar ga mora Fatima zaradi varčevanja izklopiti.
“Vsako poletje je bolj vroče in traja dlje časa. Vročina ostaja v hiši in ne morem je prezračiti. Prihajam iz Maroka in tam je zelo vroče, vendar so hiše narejene tako, da je v njih hladneje,” še razlaga za Euronews.
Druga udeleženka lanske delavnice, Anush, je dejala, da je pomoči za plačilo računov za elektriko, ki se nabirajo zaradi vročine, malo ali nič. “Zdi se mi, da ni pomoči. Če obstajajo kakšne pomoči ali podpore, jih ne poznam. Morda bi bilo v pomoč znižanje DDV pri računu za elektriko.”
Poletna energetska revščina večji izziv
Številni domovi, ki jim pomaga španska nevladna organizacija ECODES, imajo težave tako poleti kot pozimi, vendar je poletno energetsko revščino veliko težje odpraviti.
“Če živite v strnjenem mestnem območju z malo dreves in parkov, mesto samo zbira toploto, ki se sprošča ponoči, zato je v teh urah težje ohladiti dom,” pojasnjuje Javier Tobias, arhitekt in vodja projektov za stavbe pri ECODES.
“Proti mrazu, vsaj takšnemu, kot je tukaj, se lahko zaščitite s toplejšimi oblačili ali pa se pokrijete. Toda ko temperatura v vašem domu doseže 30 ºC in ostane takšna ves dan, lahko le malo storite za izboljšanje svojega položaja,” meni Tobias.
Gospodinjstva, ki sodelujejo z organizacijo ECODES, poročajo o težavah s spanjem in s tem povezanimi zdravstvenimi težavami, kot so razdražljivost in izpuščaji zaradi potenja.
Ekstremna vročina ubija vedno več ljudi
Ob poletni vročini se morajo evropska gospodinjstva prilagoditi, da bi preprečila nevarna zdravstvena tveganja, povezana z rekordnimi temperaturami.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ekstremna vročina v Evropi letno ubije več kot 175.000 ljudi. Vročinski stres je glavni vzrok smrti, povezanih s podnebjem, saj ekstremne temperature poslabšajo kronične bolezni, vključno s srčno-žilnimi, dihalnimi in cerebrovaskularnimi boleznimi, duševnim zdravjem in boleznimi, povezanimi s sladkorno boleznijo.
Francoska fundacija za stanovanjsko prikrajšane ljudi (FAP) opozarja na raziskave, ki kažejo, da vsak sedmi prebivalec Francije živi na območju, ki bo do leta 2050 vsako poletje izpostavljeno več kot 20 nenormalno vročim dnem.
Hélène Denise, predstavnica organizacije, je dejala, da so posledice za zdravje ljudi lahko dramatične, od težav s krvnim obtokom in poslabšanja obstoječih bolezni do dehidracije, stresa in poslabšanja spanja. “Leta 2023 je vročina preobremenila francoske službe nujne medicinske pomoči in bila vzrok za smrt 5.000 ljudi, od tega je 1.500 ljudi umrlo v obdobjih ekstremnih vročinskih valov,” je dodala.
Gospodinjstva z majhnimi dohodki v soseskah, kjer je prenaseljenost pogosta, so tej nevarni vročini najbolj izpostavljena. Čeprav Francija od lastnikov stanovanj zahteva, da v stanovanjih, ki jih oddajajo v najem, zagotovijo temperaturo najmanj 19 stopinj Celzija, pa ti standardi ne določajo najvišje dovoljene temperature.
Kaj pa rešitve?
Gibanje Build Better Lives, ki združuje 90 nevladnih organizacij s področja socialne pravičnosti, zdravja in okolja, poziva k cenovno dostopnim in učinkovitim rešitvam, ki bi ljudem pomagale ohraniti udobje v njihovih domovih in zmanjšati račune za energijo.
“Energetska revščina za mnoge postaja celoletno vprašanje. Naše domove in mesta je treba prilagoditi tako, da bodo kos tako mrazu kot vročini,” je za Euronews povedala soustanoviteljica gibanja in strokovnjakinja za energijo pri mreži Climate Action Network, Mónica Vidal.
Vidal je poudarila, da moramo ponovno razmisliti, kako načrtujemo stavbe in mesta, ter jih prilagoditi tako, da zmanjšamo račune za energijo tako za ogrevanje kot hlajenje.
Dodala je, da že obstajajo rešitve za pripravo evropskih domov na zimske in poletne temperature. To vključuje boljšo izolacijo, senčenje oken z markizami in uporabo svetlejših barv za fasade ali strehe, ki pomagajo ohranjati hladnost stavb.
Mesta je mogoče ozeleniti z dodajanjem dreves in parkov, da ne postanejo betonski in jekleni mestni toplotni otoki.
Za varnost ljudi so potrebni tudi boljši sistemi opozarjanja. Dober primer za to so Atene, eno od mest, ki bo po napovedih do sredine stoletja najbolj trpelo zaradi vročinskih valov in suše. Mesto je leta 2021 imenovalo glavnega pooblaščenca za vročino. Zdaj vročinski val poimenujejo in ga kategorizirajo, kar ljudem omogoča, da se nanj bolje odzove.
“Vlade morajo dati prednost najranljivejšim gospodinjstvom, pa naj gre za družine z majhnimi dohodki, starejše državljane ali najemnike, ki živijo v najetih stanovanjih, in tako zagotoviti boljše življenje za vse,” v pogovoru za Euronews še poudarja Vidal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje