Le Pen zaporna kazen in prepoved kandidature, njen odvetnik napovedal pritožbo

Nekdanja vodja skrajno desne francoske stranke Nacionalni zbor (RN) Marine Le Pen je bila danes na sodišču v Parizu skupaj z osmimi nekdanjimi poslanci v Evropskem parlamentu spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev zaradi fiktivnega zaposlovanja asistentov evropskih poslancev skrajno desne stranke Nacionalni zbor (RN).
Sodišče ji je izreklo štiri leta zaporne kazni, od tega dve leti pogojno z možnostjo uporabe elektronske zapestnice, 100.000 evrov globe in pet let prepovedi kandidiranja za politične funkcije. Prepoved bo v skladu s sodbo stopila v veljavo takoj, tudi v primeru pritožbe. To pomeni, da na naslednjih volitvah leta 2027 najverjetneje ne bo mogla kandidirati za predsednico države, čeprav javnomnenjske ankete trenutno napovedujejo, da bi se brez težav uvrstila v drugi krog. Le Pen bo sicer lahko obdržala mandat poslanke v francoskem parlamentu.

Francoska političarka se sicer lahko pritoži na prepoved kandidiranja, vendar bi obravnava najverjetneje trajala leto dni ali več. "Njena kandidatura na predsedniških volitvah leta 2027 tako ostaja tehnično mogoča v primeru oprostilne sodbe prizivnega sodišča, vendar je to malo verjetno," pojasnjuje časnik Le Monde. Njen odvetnik Rodolphe Bosselut je že napovedal pritožbo, ob tem pa sodbo označil kot "hud udarec za demokracijo". Kakšni bodo naslednji koraki Nacionalnega zbora, za zdaj ni jasno. Tiskovni predstavnik stranke Laurent Jacobelli je dejal le, da Le Pen ostaja "borbeno razpoložena".

Branje sodbe zapustila še pred izrekom kazni

Že ob koncu sodnega postopka je sicer Le Pen vse očitke zanikala in ob tem dejala, da tožilci želijo doseči njeno "politično smrt". Le Pen je branje sodbe vidno pretresena zapustila še pred izrekom kazni.

Na zatožni klopi je bilo sicer skupno 24 oseb, med njimi devet nekdanjih evropskih poslancev in 12 asistentov. Slednji so bili spoznani za krive okoriščanja z ukradenimi sredstvi. Sodišče je ocenilo, da so povzročili skupno škodo v višini 2,9 milijona evrov, ker je Evropski parlament plačeval ljudi, ki so dejansko delali za RN. Kot pišejo francoski mediji, se je to dogajalo med letoma 2004 in 2016.

Med obsojenimi je tudi župan mesta Perpignan in nekdanji evropski poslanec Louis Aliot, ki je obsojen na šest mesecev zapora in tri leta prepovedi kandidiranja na volitvah. V njegovem primeru bo sicer prepoved odložena, tako da bo lahko ostal na položaju župana.
Le Pen je julija 2023 že potrdila, da bo Evropskemu parlamentu vrnila 330.000 evrov zaradi neupravičene zaposlitve dveh pomočnikov v času, ko je bila poslanka. Kljub temu pa je njen odvetnik navedel, da plačilo ne pomeni priznanja goljufije. Tudi Le Pen je večkrat zanikala, da bi bila vpletena v kakršnokoli kršitev.

Sojenje se je začelo lani jeseni, Evropski parlament pa je preiskavo sicer začel že leta 2015.

Nacionalni zbor je sicer po lanskih parlamentarnih volitvah postal največja stranka v francoskem parlamentu, nekdanja vodja stranke Le Pen pa bi lahko leta 2027 v svojem četrtem poskusu končno zasedla predsedniški položaj. Javnomnenjske ankete ji trenutno napovedujejo, da bi se brez težav uvrstila v drugi krog. Če ji bo sodišče onemogočilo kandidaturo, bi se lahko za predsedniški položaj potegoval evropski poslanec in trenutni vodja RN, 29-letni Jordan Bardella.

Številni francoski politični komentatorji - ne le tisti, ki podpirajo Le Pen ali Nacionalni zbor - so sicer pred sojenjem po navedbah francoske tiskovne agencije AFP opozarjali na resne posledice za demokracijo, če se bo sodstvo vmešalo v proces izbire voditelja države.