Politični kaos v Franciji: možne so tudi predčasne volitve

Svet 29. Avg 202417:28 1 komentar
Je pred francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom ustavna obtožba? (Foto: Alain Jocard/REUTERS)

Francija se je po parlamentarnih volitvah znašla v političnem kaosu. Nobena od strank oziroma zavezništev v narodni skupščini nima večine. Prav iz tega razloga je predsednik Emmanuel Macron zavrnil kandidatko levega zavezništva Lucie Castets za premierko, njegova odločitev pa je prinesla še večjo zmedo. Levica zdaj namreč ne sodeluje več v pogovorih, v posamičnih strankah znotraj zavezništva pa napovedujejo tudi proteste in celo ustavno obtožbo Macrona.

Minila sta že skoraj dva meseca od parlamentarnih volitev v Franciji, država pa še vedno ni oblikovala nove vlade. Zapleta se že pri izbiri kandidata za premierja oziroma premierko.

Pred volitvami so ankete – tudi po trendu, nakazanem na volitvah v Evropski parlament in nekaterih drugih volitvah v Evropi – kazale na veliko zmago francoskega skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN) s protagonistko Marine Le Pen na čelu. Stranka je celotno kampanjo volilce nagovarjala s svojo mlado silo – nekdanjim evropskim poslancem Jordanom Bardellajem.

Z njim je na svojo stran skušala pridobiti mlade, do katerih je pristopal prek TikToka, na katerem ima dva milijona sledilcev. Tudi na soočenjih in javnih nastopih je igral vlogo bodočega premierja.

Marine Le Pen in Jordan Bardella (Foto: Gonzalo Fuentes/REUTERS)

A Evropa je 7. julija z začudenjem spremljala prve rezultate. Potem ko sta levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP) in sredinsko zavezništvo Skupaj, katerega del je tudi Macronov Preporod, v mnogih volilnih okrajih strnila vrste, sta prehitela RN.

NFP je tako postala zmagovalka volitev, s tem pa tudi z največjimi možnostmi za oblikovanje vlade. A francoski predsednik Emmanuel Macron se je odločil drugače. Kandidatki levega zavezništva Lucie Castets ni podelil mandata, izgovarjal pa se je na “institucionalno stabilnost”, ki bi bila v tem primeru ogrožena. “Moja odgovornost je, da država ni ne oslabljena ne blokirana,” je v ponedeljek pojasnil svojo odločitev.

Castets širši javnosti pred nominacijo za kandidatko za premierko ni bila znana. Do zdaj je bila ena od uslužbenk v kabinetu pariške županje Anne Hidalgo. Prav tako ni poslanka v novem sklicu skupščine.

Lucie Castets
Levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP) je za položaj premierke predlagalo Lucie Castets (Foto: REUTERS)

Levica na okopih: posvetovanja “navidezna”, dogajanje označuje za “parodijo demokracije”

Francija je trenutno v nezavidljivem položaju – nobena od strank oziroma zavezništev namreč ne more doseči večine v tamkajšnji narodni skupščini. Prav to pa naj bi bil po Macronovih besedah eden glavnih pogojev za imenovanje novega mandatarja. V pogovorih, ki potekajo te dni, namreč želi najti kandidata, ki bi v narodni skupščini prejel zaupnico.

Poteza se je sprevrgla v veliko neodobravanje. Levo zavezništvo se je protestno umaknilo iz pogovorov, v skrajno levi Nepokorni Franciji (LFI) pa so napovedali ustavno obtožbo Macrona in množične proteste za 7. septembra.

Da je vnaprejšnja zavrnitev vlade, ki bi jo vodila Castets, “institucionalna napaka”, je stanje komentiral tudi nekdanji francoski predsednik François Hollande, sicer član socialistov, ki so del NFP. Po njegovih besedah bi se morali o kandidatki izreči člani narodne skupščine, ne pa predsednik.

François Hollande je bil na čelu Francije med letoma 2012 in 2017 (Foto: PROFIMEDIA)

Vodja socialistov Olivier Faure je dejal, da ne bo “soudeležen v parodiji demokracije”, Marine Rondelier iz zelenih pa, da njena stranka “navideznih posvetovanj”, ki jih označi tudi za “cirkus”, ne bo nadaljevala. Nekateri ostali so potezo primerjali celo z državnim udarom.

Politolog: Če bi Macron potrdil Castets, bi jo skupščina v 48 urah strmoglavila

Je torej Francija v veliki politični in institucionalni krizi? Kot je za francoski portal Le Monde stanje paralize komentiral politolog Benjamin Morel, Macron nima “ne prav ne narobe”. 5. člen ustave, na katerega se je pri zavrnitvi kandidatke opiral Macron, je po Morelovih navedbah namreč nejasen.

“Institucionalna stabilnost je prej politični argument kot pravna omejitev,” je dejal, ob tem pa pojasnil, da ima Macron kot predsednik seveda možnost zavrniti kandidata. “Imenovanje Lucie Castets nikakor ni obvezno. Resnica je, da bi jo v roku 48 ur skupščina verjetno strmoglavila,” je še pojasnil.

Kot piše britanski Guardian, Francija sicer ni vajena podobnih političnih paraliz, zato je nemogoče napovedati, s kakšnim izplenom se bodo pogajanja zaključila. V javnosti sicer poleg Castets kroži še nekaj imen: med drugim Bernard Cazeneuve prav tako iz vrst socialistov, ki je bil predsednik vlade med letoma 2016 in 2017 (v času, ko je bil predsednik Hollande). Cazeneuve sicer zaradi nasprotovanja Nepokorni Franciji ni del levega zavezništva.

Slaba dva meseca po volitvah je napetost v Franciji tako vse večja. Pred novo vlado je namreč potrjevanje proračuna, ki ga zdaj vodi začasni premier Gabriel Attal. In kateri so možni scenariji? Imenovanje premierja, čigar vlada bi najverjetneje padla v zgolj nekaj dneh, sprejem kompromisa, ki se zdi nedosegljiv, ali pa razpis ponovnih predčasnih volitev.

Pogovori so se vsaj za ta teden najverjetneje končali. Macron se je namreč odpravil v Srbijo na dvodnevni obisk, na katerem bosta s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem govorila o pridobivanju litija v Srbiji, ki razburja v preteklem obdobju, pa tudi o več milijard evrov vrednem srbskem nakupu francoskih vojnih letal Rafale.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Pošlji komentar Preberi komentarje (1)

Najbolj brano - Svet