Menu Item
Na Sodišču EU v Luksemburgu je potekala ustna obravnava v primeru tožbe Poljske in Madžarske proti EU.
Na Sodišču EU v Luksemburgu je danes potekala ustna obravnava v primeru tožbe Poljske in Madžarske proti EU zaradi nove uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, ki je začela veljati januarja. Sodba se pričakuje prihodnjo pomlad.
EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 in skladu za okrevanje. Kompromis je bilo mogoče doseči, ker so se voditelji članic zavezali, da do odločitve sodišča unija na podlagi te uredbe ne bo ukrepala.
Komisija mora ukrepati do 24. oktobra
Varšava in Budimpešta sta se v skladu z napovedmi marca dejansko pritožili na sodišču, kjer spodbijata uredbo. A Evropski parlament vrši pritisk na Evropsko komisijo, naj ukrepa, v nasprotnem primeru pa grozi s tožbo proti komisiji na sodišču. Rok za ukrepanje komisije je 24. oktober.
Do takrat se od komisije pričakuje, da bo naredila prvi korak – poslala pismo članicam, za katere meni, da kršijo uredbo, katere temeljni cilj je zaščita proračuna EU. Po pričakovanjih bosta to Poljska in Madžarska.
Večletni spori Varšave in Budimpešte z Brusljem zaradi očitanih kršitev vladavine prava so dosegli vrelišče minuli teden, ko je poljsko ustavno sodišče presodilo, da so deli evropskega prava v nasprotju s poljsko ustavo in s tem postavili pod vprašaj primarnost prava EU nad nacionalnim. Zaradi očitanih kršitev v povezavi z vladavino prava komisija tudi še ni odobrila poljskega in madžarskega načrta za okrevanje, ki sta vredna 24 milijard evrov oziroma 7,2 milijarde evrov. To je kontekst današnje obravnave, v kateri sta obe državi ponovili znane argumente – da uredba krši pogodbe EU in da jo je treba v celoti izničiti ter da je obstoječa zakonodaja povsem dovolj za zaščito evropskega proračuna.
Za sanckije potrebno soglasje
Državi trdita tudi, da je unija z uredbo neupravičeno zaobšla postopek po 7. členu pogodbe EU, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic kršiteljici evropskih vrednot, a je že leta v zastoju, saj med članicami ni zadostne podpore kakršnemu koli premiku.
Za sankcije je sicer potrebno soglasje, ki ga zaradi vzajemne podpore med Budimpešto in Varšavo ni mogoče doseči, pa tudi nekatere druge članice temu niso naklonjene. Slovensko predsedstvo načrtuje decembra zaslišanje v okviru 7. člena.
Na podlagi ustne obravnave sicer ni mogoče govoriti o kakršnih koli sklepih oziroma napovedovati sodbe. Naslednji korak je mnenje generalnega pravobranilca. V tem primeru bo to španski sodnik Manuel Campos Sanchez-Bordona. Sodba se pričakuje spomladi prihodnje leto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!