Menu Item
Na šolskih straniščih v Italiji večinoma ne boste našli toaletnega papirja, učenci si ga morajo pogosto nositi od doma. Nekaterih učilnic zaradi pomanjkanja sredstev pozimi ne ogrevajo. Izobraževalni sektor, ki je v Italiji med najbolj finančno podhranjenimi, v (pre)veliki meri še vedno financirajo starši šolajočih se otrok.
V mnogih italijanskih šolah morajo otroci pri obisku stranišča s seboj vzeti svoj toaletni papir, saj ga tam najverjetneje ne bodo našli, poroča Euronews.
Brez toaletnega papirja, mila in ogrevanja v zimskih mesecih
Italijanski dijaki so se tudi na družbenem omrežju TikTok ponorčevali iz praznih stojal za toaletni papir, medtem ko drugi opisujejo situacijo, ko morajo za vsak obisk stranišča za toaletni papir prositi hišnika, ki pa jim namesto celega tulca nameni le nekaj lističev. “Ali res obstajajo šole s toaletnim papirjem in milom na straniščih? Tega nismo imeli niti v osnovni šoli,” je komentiral eden od uporabnikov TikToka, medtem ko je drugi zapisal, da je milo na njegovi šoli urbana legenda.
Na enem od videoposnetkov na aplikaciji dve dijakinji vprašajo, kaj ju moti pri italijanskem šolskem sistemu. “Infrastruktura je stara in razpadajoča, pogosto na straniščih ni mila in toaletnega papirja,” je dejala ena od deklet. “Tako je zmeraj,” je odvrnila izpraševalka.
Poleg pomanjkanja osnovnih potrebščin je drug italijanski dijak navedel še, da pozimi v učilnicah ni gretja. Radiatorji so pogosto izklopljeni ali pokvarjeni, zaradi česar dijaki pozimi vsake toliko izvedejo “stavko”.
Leta 2016 je za desetletja dolg problem prvič izvedela svetovna javnost. Britanski mediji so razkrili dogajanje v eni od italijanskih osnovnih šol, ki je učence prosila, naj si v šolo prinašajo svoj toaletni papir. Za Italijane, ki so takšnih scenarijev več kot navajeni, razkritje sploh ni bilo odmevno. S takšnim vsakdanom se sooča že več generacij učencev in dijakov, piše Euronews.
Leta 2017 je v 47 odstotkih italijanskih šol primanjkovalo toaletnega papirja, v 64 odstotkih pa mila, je poročala neprofitna organizacija Cittadinanzattiva. Na začetku letošnjega leta je 277 staršev v mestu Ferrera podpisalo peticijo, v kateri so od vodstva šole zahtevali, naj zagotovi toaletni papir v vseh osnovnih šolah v mestu.
Zakaj v italijanskih šolah primanjkuje osnovnih potrebščin?
“Italija v izobraževanje ne vlaga veliko, v bistvu veliko manj kot ostale evropske države,” je za Euronews povedala Adriana Bizzarri iz Cittadinanzattive. “Letošnji državni strošek v sektorju javnega šolstva je bil 7.000 evrov na otroka v vrtcu ali osnovni šoli ter do 9.000 evrov na dijaka. V ostalih evropskih državah je ta strošek okrog 10.000 evrov na učenca,” je dodala.
Del 191,5 milijard vrednega evropskega sklada za okrevanje po covidu naj bi, kot navaja Euronews, Italija sicer namenila za izobraževanje, pri čemer naj bi z njim delno pokrila tudi obnovo dotrajane infrastrukture v šolah.
Niso vse šole enake
Čeprav je finančno podhranjen celoten izobraževalni sektor, se nekatere šole soočajo z več težavami, kako zagotoviti osnovne potrebščine, kot druge. Kot piše Euronews, italijanski šolski sistem namreč promovira avtonomijo vsake ustanove in njenega vodstva, državna sredstva pa nato razdelijo glede na število učencev in zaposlenih.
Ta avtonomija je lahko dobra, a kot je izpostavila Bizzari, po drugi strani omogoča situacije, v katerih se morajo šole zanašati na pomoč staršev za zagotovitev osnovnih potrebščin za svoje učence.
Na začetku vsakega šolskega leta lahko šole starše prosijo za prostovoljni prispevek, ki ni določen na državni ravni in se zato od šole do šole razlikuje. Posledično se poglabljajo razlike med revnejšimi in premožnejšimi šolami, pri čemer se po navedbah Euronews slednje v veliko večji meri zanašajo na donacije bogatejših staršev.
Osnovnošolska učiteljica na Sardiniji je za Euronews razkrila, da zaposleni za nakup potrebščin za učence pogosto zapravijo svoj denar. Italijanski učitelji so tudi sicer med najslabše plačanimi v Evropski uniji.
Situacijo je vendarle izboljšala epidemija covida-19, po kateri so šole začele dajati večji poudarek na higieno in s tem tudi nakup osnovnih higienskih potrebščin. Toaletni papir kupujejo bolj redno in se ne zanašajo več toliko na pomoč staršev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje