Menu Item
Več kot 13 let trajajoča državljanska vojna v Siriji z uporniško ofenzivo spet dobiva pospešek. Uporniki so zasedli drugo največje sirsko mesto Alep in se močno približali Hami, kjer je sirska vojska začela protinapad. Zakaj so uporniki napadli prav zdaj, kdo vse se bori v krvavi državljanski vojni in kdo je na čigavi strani?
V Siriji so spopadi znova eskalirali. Konec novembra so uporniki na severozahodu države sprožili ofenzivo in v soboto prevzeli nadzor nad večino mesta Alep. V to drugo največje sirsko mesto so vstopili prvič po letu 2016, ko jih je od tam pregnala vojska Bašarja al Asada. Tokratna ofenziva predstavlja prvi večji premik po letu 2020, ko sta v provinci Idlib premirje sklenili Rusija in Turčija, ki podpirata vsaka svojo stran. Kot naslednji cilj so si uporniki zadali mesto Hama, medtem pa vojska na napadeno območje pošilja okrepitve.
Državljanska vojna se v Siriji odvija vse od leta 2011, ko so se v valu arabske pomladi začele demonstracije proti Asadovemu režimu. Protest je prerasel v oborožene spopade, v katerih je enkrat prevladovala ena, spet drugič druga stran. Vmes se je v spopade vpletla tudi Islamska država, pred sedanjo ofenzivo pa je vojska upornike pregnala na severozahod države.
V sirsko državljansko vojno je vpletenih tudi več drugih držav. Na stran voditelja Asada sta se postavila Rusija in Iran. Kot piše agencija Associated Press, je Iran sirski vojski pošiljal svoje vojaške svetovalce in borce iz različnih milic, ki jih podpira. Rusija je medtem vojsko podpirala z zračnimi napadi, prav tako pa je v Sirijo pošiljala najemnike. V državi ima tudi letalsko in pomorsko oporišče. Vojska nadzoruje večino juga, vzhoda in osrednjega dela Sirije.
Na strani upornikov je tokratno ofenzivo vodila islamistična organizacija Hajat Tahrir al Šam. Kot piše BBC, je bila od ustanovitve leta 2012 znana pod imenom Fronta al Nusra in je bila zaveznica teroristične organizacije al Kaida. Združeni narodi so Hajat Tahrir al Šam uvrstili med teroristične skupine, čeprav se je ta od al Kaide odcepila leta 2016. Takrat se je preimenovala in si podredila nekatere druge milice. Nadzoruje pokrajini Idlib in Alep, še piše BBC.
Na severu Sirije ob meji s Turčijo območja nadzoruje koalicija islamističnih milic, znana kot Sirska nacionalna vojska. Slednjo po poročanju AP podpira Turčija, ki dele severne Sirije nadzoruje tudi z lastno vojsko. Proturška skupina milic je poleg napadov na položaje Asadove vojske sprožila tudi napade proti Kurdom.
Kurdske oborožene skupine, ki so združene v Sirske demokratične sile, imajo pod nadzorom precejšen del severovzhodne Sirije, prisotne pa so tudi v okolici Alepa. Kurdske sile so se borile proti Islamski državi, podpirajo pa jih ZDA. Tako po poročanju AP na vzhodu Sirije ostaja okoli 900 ameriških vojakov, ki bi zatrli ponovni vzpon skrajnih islamističnih skupin. Kurdi so pogosta tarča turških napadov, ki Sirske demokratične sile označujejo za teroristično organizacijo.
Zakaj so uporniki za napad izbrali prav ta trenutek?
Prav močna vpletenost tujih sil v državljansko vojno je tudi razlog, da so islamisti ofenzivo sprožili prav sedaj. Oba osrednja podpornika Asadovega režima sta namreč precej zaposlena s svojimi vojnami. Iran se je z milicami, ki jih podpira, zapletel v spopade med Izraelom, Hamasom in Hezbolahom. Libanonsko gibanje je v preteklosti pomagalo sirski vojski, v spopadih z Izraelom pa je utrpelo hud udarec in izgubilo celoten poveljniški vrh. Prav tako je Izrael nekajkrat napadel Iran, na udaru pa so bila tudi iranska oporišča v Siriji in povezovalne poti z Libanonom, po katerih je potovala vojaška pomoč.
Rusija se medtem precej bolj ukvarja z vojno v Ukrajini. Kot piše Guardian, je bila Sirija za Rusijo testni poligon vojskovanja z redno vojsko in Wagnerjevimi najemniki, izkušnje pa je uporabila v Ukrajini in številnih afriških državah. Z začetkom vojne v Ukrajini pa so v Kremlju skušali v Siriji stanje zamrznjenega konflikta ohranjati s čim manjšim vložkom. Tako so z Bližnjega vzhoda na ukrajinsko bojišče premaknili enoto lovskih letal in raketni sistem S-300. Ko je leta 2023 umrl šef Wagnerja Jevgenij Prigožin, je Rusija okoli 2.000 plačancev iz Sirije premestila v Afriko in na druga bojišča, poroča Guardian.
Kljub težkim okoliščinam sta se oba Asadova zaveznika že odzvala na uporniško ofenzivo. Rusija je znova začela izvajati zračne napade na cilje upornikov v Idlibu, Iran pa medtem preučuje možnost za napotitev iranskih vojakov. V Damask je že prispel iranski general Džavad Gafari, ki je zaradi svoje vloge pri zavzetju Alepa leta 2016 znan tudi kot “klavec iz Alepa”.
V ponovnem stopnjevanju nasilja pa najbolj trpijo civilisti. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je od začetka uporniških operacij umrlo 605 ljudi, med njimi 107 civilistov. Veliko jih je umrlo v zračnih napadih, ki so jih pri observatoriju našteli 613. Zaradi vseh predhodnih spopadov je bilo po podatkih ZN na začetku letošnjega leta notranje razseljenih 7,2 milijona ljudi, med njimi pa je tudi okoli pol milijona ljudi, ki so v Sirijo pribežali iz Libanona. Spopadi in vladna kriza ter lanski potres so na kolena spravili številne državne sisteme. Po zadnjih podatkih Urada ZN za človekove pravice humanitarno pomoč potrebuje 16,7 milijona Sircev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!