Menu Item
Astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams in njen kolega Barry Willmore bosta morala ostati v vesolju še en mesec dlje.
“Reševanje” Nasinih astronavtov Barryja (Butcha) Wilmora in Sunite Williams, ki sta na Mednarodni vesoljski postaji “ujeta” že več kot šest mesecev, so ponovno prestavili zaradi zamud pri pripravi SpaceX kapsule Dragon, so sporočili iz Nase.
Doslej so načrtovali, da se bosta astronavta na Zemljo vrnila februarja prihodnje leto, zdaj pa so datum prestavili na konec marca 2025.
Steve Stich, vodja Nasinega programa Commercial Crew, je pojasnil: “Izdelava, sestavljanje, testiranje in končna integracija nove vesoljske ladje je zahteven proces, ki terja veliko pozornosti do podrobnosti.” Ob tem Nasa poudarja, da je varnost astronavtov prednostna naloga, tudi če to pomeni daljše bivanje v vesolju. SpaceX namreč še vedno dela izboljšuje kapsule Dragon, da bi zagotovil varno vrnitev astronavtov.
Kot smo že večkrat pisali, je bila njuna misija prvotno načrtovana za dober teden, a so tehnične težave s kapsulo Starliner in zamude pri pripravi SpaceXove naslednje misije podaljšale njuno bivanje v vesolju. Najprej je bilo podaljšanje dolgo tri mesece, na koncu pa je Nasa kapsulo Starliner vrnila na Zemljo brez astronavtov.
Kljub podaljšanemu bivanju v orbiti (danes mineva njun 197. dan) njuna misija ne bo postavila rekorda najdaljšega bivanja v vesolju. Ta trenutno pripada Franku Rubiu, ki je leta 2023 kot prvi Američan neprekinjeno preživel eno leto v orbiti. Wilmore in Williams bosta v času, ko čakata na vrnitev, še naprej sodelovala v raziskavah na postaji ter skrbela za vzdrževanje postaje.
Življenje v vesolju ni zabava, ampak stres
Čeprav se ob gledanju posnetkov iz vesolja včasih zdi, da se astronavti veliko zabavajo, ni tako.
Med bivanjem v vesolju izvajajo veliko poskusov, dolgotrajno bivanje v vesolju pa je za človeško telo lahko zelo stresno, saj okolje z majhno težnostjo ni običajno človekovo bivalno okolje.
Brez gravitacije mišice in kosti izgubijo obremenitev, kar vodi do njihovega slabšanja. Astronavti lahko izgubijo do en odstotek kostne mase na mesec. Tudi srce se v mikrogravitaciji prilagodi z manjšo porabo energije, kar lahko povzroči zmanjšanje srčne moči. Prav tako se prerazporedijo telesne tekočine proti glavi, kar vodi do oteklin in drugih težav. Mikrogravitacija lahko povzroči povečanje pritiska na očesno ozadje, kar pri nekaterih astronavtih vodi do zamegljenega vida ali trajnih sprememb.
V vesolju so astronavti izpostavljeni tudi večji količini kozmičnega sevanja. Na Mednarodni vesoljski postaji prejmejo do 10-krat več sevanja na dan kot povprečen človek na Zemlji. V šestih mesecih, kolikor doslej traja bivanje “ujetih” astronavtov na postaji, astronavti prejmejo približno 80–120 mSv sevanja, kar je primerljivo z do 50-kratno letno izpostavljenostjo na Zemlji.
Za primerjavo: to je toliko sevanja, kot če bi jim enkrat ali dvakrat na dan slikali pljuča. To pa povečuje tveganje za dolgoročne učinke, kot so poškodbe DNK, razvoj raka ali težave z živčnim sistemom.
Poleg telesnega pa dolgotrajno bivanje v vesolju predstavlja tudi psihološki stres. Izolacija, omejen prostor in ločenost od Zemlje lahko povzročijo stres, tesnobo ali depresijo. Zaradi porušenega običajnega cikla menjavanja dneva in noči (na postaji je to vsakih 90 minut) se lahko pojavijo motnje spanca, kar lahko povzroči kronično utrujenost in vpliva na koncentracijo. Za zmanjšanje teh težav razvijajo posebne vadbene programe, prehrano, zaščitne tehnologije in psihološko podporo astronavtom. Sicer astronavti na postaji vsak dan telesno vadijo dve uri, kar jim pomaga preprečiti nekatere negativne učinke dolgega bivanja v vesolju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!