Menu Item
Prve tri tedne drugega mandata Donalda Trumpa v Beli hiši je zaznamovala kopica izvršnih ukazov in ukrepov, ki jih je podpisal ali napovedal. Pri tem ga ne ustavijo niti odločitve zveznih sodišč, ki so začasno zaustavile izvajanje nekaterih njegovih ukrepov. Njegova neprestana prisotnost in zasičenje medijskega prostora z novicami o novih ukrepih sta del njegove strategije, ki smo je bili vajeni že v prvem mandatu, učinkovitost podpisovanja in izvrševanja ukrepov pa je postala ključna vrednota drugega mandata, meni politolog Klemen Balanč.
Od prisege ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred dobrimi tremi tedni ne mine dan brez novega izvršnega ukaza ali ukrepa, ki ga je podpisal ali napovedal. Več kot 200 jih je že podpisal. Med letoma 2017 in 2021, v prvem mandatu, jih je skupaj podpisal 220. Kot poroča ameriški portal NBC, je Trump v svojih prvih desetih dneh mandata podpisal več izvršnih ukazov kot katerikoli drug ameriški predsednik v prvih stotih dneh mandata.
Med podpisanimi ukrepi oziroma ukazi so največ pozornosti javnosti vzbudili tisti, ki se nanašajo na sodelovanje ZDA v mednarodnih organizacijah ali pa uvajajo carine na uvoz izdelkov iz tujine. ZDA so prek Trumpovega izvršnega ukaza odstopile od pariškega podnebnega sporazuma, prav tako niso več del Svetovne zdravstvene organizacije, zaostril je politiko nezakonitih migracij in podpisal ukaze, ki omogočajo množične deportacije nezakonitih priseljencev.
Pomilostil je okoli 1.500 ljudi, ki so sodelovali v napadu na Kapitol 6. januarja 2021, razveljavil 78 izvršnih ukazov predhodnika Joeja Bidna, preimenoval Mehiški zaliv v Ameriškega, napovedal 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija v ZDA. K ZDA želi priključiti Kanado in Grenlandijo. In še bi lahko naštevali.
Da bo Trump takoj po prihodu v ovalno pisarno Bele hiše zavihal rokave, je bilo pričakovati po njegovih napovedih še iz časov predvolilne kampanje in po zmagi na volitvah. A takšnega tempa sprememb mnogi niso pričakovali. Novinarske konference, najave in objave na družbenih omrežjih so postale stalnica Trumpovega vsakdanjika v drugem mandatu.
Trump se ne ustavlja, je vseprisoten
Če je bilo še pred enim letom povsem normalno, da se nekdanji predsednik Joe Biden ni oglasil po nekaj dni zapored, je danes Trump bistveno bolj prisoten. Je praktično povsod. Dnevno se pojavlja na naslovnicah vseh svetovnih medijev, ljudje se pogovarjajo o njem na družbenih omrežjih, analitiki komentirajo njegova dejanja na podkastih in televizijskih oddajah, po spletu pa se vsak dan širi kopica novih memov in smešnih fotografij, ki upodabljajo ameriškega predsednika. Ob tem se je kot prvi ameriški predsednik med zasedanjem položaja udeležil finala lige ameriškega nogometa Super Bowl.
Po mnenju zgodovinarke, politologinje in avtorice knjig o svetovnih voditeljih Ruth Ben-Ghiat se je okoli Trumpa zgradil “kult osebnosti”, republikanci ga vidijo kot človeka ljudstva in polboga, prepoznavnost pa je ključna sestavina njegove priljubljenosti.
“Močan človek, kot je Trump, mora biti poleg tega, da je vsemogočen, tudi vseprisoten. Trenutno je povsod,” je dejala za CNN. Ob tem se želi ameriškemu ljudstvu predstaviti, da je bolj vzdržljiv od nekdanjega predsednika Bidna, sploh republikanski volilci pa Trumpovo delovno vnemo vidijo kot veliko zmago.
“Pozna svoje volilce, razume njihovo preprostost. Prav tako ve, da jih bo z obilico dela in podpisovanjem številnih izvršnih ukazov zabaval,” je nedavno razmišljala novinarka CNN Cari Champion.
Udejanja se Bannonova strategija popolnega in vsakodnevnega zasičenja
Trumpova strategija neprestanega podpisovanja novih ukazov in ukrepov pa ni nova. O njej je že pred petimi leti govoril eden glavnih Trumpovih strategov v času prve predsedniške kampanje Steve Bannon. “Mediji so glavna opozicija. In ti se lahko osredotočijo zgolj na eno stvar, zato jih je treba preplaviti s stvarmi. Vse, kar moramo narediti, je zasičiti prostor z novicami. Vsak dan jih zasujmo s tremi zadevami. Ena bo zagotovo odmevala, mi pa bomo izpeljali vse – bum bum bum. Ti ljudje se nikoli ne bodo pobrali. A udariti moramo s polno močjo,” je takrat za PBS Frontline dejal Bannon.
In prav to počne Trump iz dneva v dan – podpisuje številne ukaze in ukrepe, podpiše pa jih toliko, da jih javnost in mediji pravzaprav ne morejo “sprocesirati”. Ne ustavijo ga niti blokade na zveznih sodiščih, ki so v nekaterih zveznih državah začasno že ustavile njegove ukrepe.
V središču presojanja sodišč pa je vprašanje, ali predsednikova dejanja, ki usmerjajo zvezne agencije – te namreč izvajajo njegove izvršilne ukrepe in ukaze – kršijo ameriški zakon o upravnem postopku. Ta je bil namreč sprejet pred več kot 80 leti kot zaščita pred prekoračitvijo pristojnosti zveznih agencij in uvajanje njihove samovolje. Vse, kar zvezne agencije storijo za izvajanje predsednikove agende, mora biti skladno z zakonom o upravnem postopku.
Čeprav so sodišča začasno zaustavila izvajanje nekaterih Trumpovih ukrepov in ukazov, se lahko predsednikova administracija pritoži. In pričakovati je, da se bo. O končnih odločitvah bo najverjetneje na koncu moralo odločati zvezno vrhovno sodišče ZDA, na katerem pa imajo republikanci večino glasov vrhovnih sodnikov.
Trump se zelo dobro znajde v kaosu, ki ga sam ustvarja
Način vladanja s podpisovanjem velikega števila izvršnih ukazov je Trumpova značilnost, ki smo ji bili priča že v njegovem prvem mandatu, je prepričan politolog Klemen Balanč. Ocenjuje, da se aktualni ameriški predsednik zelo dobro znajde v kaosu, ki ga sam ustvarja. Podpisovanje izvršnih ukazov je strategija, s katero želi obremeniti demokratični sistem, da se institucije in politični nasprotniki težko odzivajo na vsakodnevne nove ukrepe, meni Balanč.
“Na tak način nasprotnikom ne dopušča, da preberejo njegovo igro. Trump in njegova ekipa poznata stvari vsaj tri do štiri korake naprej, s temi izvršnimi ukazi pa lahko morda prikrijeta nekatere zadeve. Gre tudi za preusmerjanje pozornosti oziroma obremenjevanje pozornosti, ker javnost in mediji ne morejo vsega, kar podpiše, tudi kritično spremljati. Ustvarjajo se pogoji, da skozi sito spravijo tudi kakšne podtaknjence med ukrepi, ki se v vsej tej poplavi izgubijo,” je ocenil za N1.
Trumpov način vladanja bi po njegovem mnenju lahko bolj primerjali z upravljanjem organizacije v zasebnem sektorju, se pa v drugem mandatu zelo pozna vpliv milijarderja Elona Muska, ki mu je Trump zaupal vodenje urada za vladno učinkovitost.
“Trump sprejema odločitve, ki se hitro izvedejo, učinkovitost pa je ključna vrednota. Lahko rečemo, da se v Trumpovem primeru kaže rek, da cilj upravičuje sredstva. V demokracijah pa je demokratični postopek tisti, ki daje legitimnost rezultatu, čeprav se morda z njim ne strinjamo. Pri načinu vladanja Donalda Trumpa se kažeta demokratični deficit in pomanjkanje transparentnosti,” meni Klemen Balanč.
“Naredi takoj, sprašuj kasneje”
Na vprašanje, zakaj Trumpa pri nenehnem podpisovanju ne ustavijo niti odločitve zveznih sodišč, ki so že začasno zaustavila izvrševanje nekaterih njegovih ukazov, pa Balanč odgovarja, da gre za politični manever, s katerim Trump obremenjuje sodišča, da se nimajo časa ukvarjati z drugimi stvarmi.
“Preverjanje zakonitosti njegovih odločitev je vsekakor v domeni zveznih sodišč in sodišča izvajajo svoje naloge. Lahko pa je v ozadju še ena stvar, in sicer da Trump sprejme ukrep, ki je pri njegovi volilni bazi priljubljen, sodišče pa ga kasneje začasno zaustavi ali zavrne. To lahko potem predstavlja njegov argument, da so sodišča sovražniki in jim na tak način zbija legitimnost. Gre za ustvarjanje nekega konteksta, v katerem bi njegova zvesta baza volilcev podprla ‘očiščenje sodišč’,” meni politolog.
Ob tem je izpostavil, da je Trumpov slog vladanja “naredi takoj, sprašuj kasneje” razlog za njegove hitre odločitve. Predsedniški politični sistem v ZDA ameriškemu predsedniku omogoča veliko pristojnosti pri odločanju o nacionalni varnosti, zunanji politiki in razglašanju izrednih razmer.
“Če bi se odločil za sprejemanje teh odločitev prek demokratičnega postopka, torej skozi predstavniški dom in senat, bi se lahko zgodilo, da bi trajalo dolgo časa, da bi bili zakoni sprejeti ali pa bi bili morda celo zavrnjeni. V tem primeru bi izšel kot poraženec. Če pa sprejema izvršne ukaze, ki jih potem blokira sodišče, se lahko predstavi kot žrtev. Gre tudi za upravljanje njegovega ugleda v javnosti. V rokah želi imeti vse vzvode,” je še dejal Klemen Balanč.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje