Menu Item
Podnebna konferenca v Bakuju se je sprevrgla v "popoln kaos". Več kot 24 ur po predvidenem zaključku so pogajanja prekinjena, revne države sprte med sabo, na predstavnika ZDA kričijo, Kitajska pa skupaj z državami v razvoju zahteva še več denarja. Tudi izkušeni pogajalci pravijo, da česa takega še niso doživeli. Azerbajdžansko predsedstvo, ki je pokonci že od petka zjutraj, vodi konferenco, katere zaključek je izjemno negotov.
Podnebna konferenca v Bakuju se je sprevrgla v “popoln kaos”. V popoldanskih urah je azerbajdžansko predsedstvo sklicalo posvetovanja z državami, na katerih naj bi se – več kot 24 ur po prvotno predvidenem zaključku – dogovorili o končnem dokumentu.
Toda po kakšni uri posvetovanj, na katerih lahko predstavniki skupin držav dobijo besedo, so male otoške države in najmanj razvite države zahtevale proceduralno prekinitev.
“Zapustili smo dvorano. Sem na COP smo prišli, da bi dosegli pravičen dogovor. Počutimo se, da nas ne slišijo. Hoteli so kar sprejeti dogovor, ne da bi se posvetovali z nami,” je ob prihodu iz dvorane dejal Cedric Schuster s Samoe, vodja zavezništva malih otoških držav (Alliance of Small Island States, AOSIS). Ob njem je stal predstavnik najmanj razvitih držav, ki je poudaril, da jih “ignorirajo”.
Taktika se ni izšla, države sprte tudi med sabo
Neuradno je slišati, da je azerbajdžansko predsedstvo državam pokazalo predlog, ki naj bi bil usklajen, čeprav ni bil, in pričakovalo, da ga bodo države potrdile. Toda taktika “izčrpavanja” – da bi po neprespani noči in potem ko so številni člani delegacij že odšli iz Azerbajdžana, le sprejeli nek dogovor – se ni izšla.
Manj razviti del sveta se je medtem sprl med sabo. Male otoške države so želele, da se v dokument zapiše, da je del denarja, 39 milijard, namenjen njim, saj da jih bodo najbolj katastrofalne posledice podnebnih sprememb prizadele najprej in najbolj. Temu “posebnemu tretmaju” so nasprotovale afriške in latinskoameriške države, ki so želele delež zase.
Vzkliki neodobravanja za Američana
Na drugi strani je iz dvorane ob glasnih vzklikih neodobravanja prišel podnebni odposlanec vlade Joeja Bidna John Podesta, ki so ga spremljali varnostniki.
Podesta je v Baku prišel z misijo pomiriti države, da ponovna izvolitev Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA ne bo končala ameriških prizadevanj glede zajezitve globalnega segrevanja. Biden naj bi Podesto pooblastil za ambiciozen dogovor, dokler ZDA to še lahko storijo.
Toda na današnjih posvetih je zavzel drugačno stališče. “Biden je bil izvoljen s podporo zelenih in okoljevarstvenih skupin, ki jim je obljubil, da bodo ZDA prispevale pravičen delež za podnebno ukrepanje,” je ob prihodu Podeste iz dvorane povedal Victor Menotti iz kalifornijske nevladne organizacije International Forum on Globalisation. Podesta naj bi danes skušal prodreti s stališčem, da je bolje, da ZDA v pričakovanju Trumpa že na tej konferenci znižajo ambicije, tako v denarju kot v izpustih.
Zahtevajo več
Razvite države so dopoldne neuradno pristale na znesek 300 milijard dolarjev, kar je 50 milijard več, kot je bilo v dokumentu zapisano včeraj. Skupina Kitajske in 77 držav v razvoju pa je popoldne zahtevala 500 milijard.
Od pogajalcev je slišati, da so dokumenti s predlogi zmedeni, med drugim naj bi dobili besedilo, v katerem so ob strani pripisane pripombe Savdske Arabije. Nekaterim ni bilo jasno, o kateri različici se sploh pogovarjajo. Vrstijo se kritike na račun predsedstva, ki da ne obvlada vodenja konference. Nekateri člani azerbajdžanskega predsedstva so pokonci že od petka zjutraj.
Kako in kdaj se bo konferenca končala, ni mogoče napovedati. Možno je, da gre za taktično predstavo za javnost, saj si vsaka od strani želi boljši dogovor zase. Po drugi strani pa tudi izkušeni pogajalci pravijo, da česa takega še niso videli in da je možno, da se bo končalo brez dogovora.
Nadaljevanje pozno v noč
Ob 20. uri po lokalnem času je predsedstvo sklicalo plenarno sejo, na kateri države glasujejo o odločitvah. Toda na mizi so bili le manj pomembni dokumenti konference, o katerih so se države že prej strinjale.
Med potrjenimi je tudi dogovor o ogljičnih trgih. Gre za to, da bodo države, ki jim ne bo uspelo doseči zastavljenega znižanja izpustov, lahko svoj dolg deloma odplačale s projekti v drugih državah. En kredit ogljika ustreza eni toni CO2 zmanjšanja izpustov. Če državi z veliko izpusti, denimo ZDA ali Kitajski, ne bi uspelo znižati emisij, bo lahko plačala za projekte pogozdovanja ali obnovljive vire v revnejših državah z nizkimi izpusti.
Sistem bo imel stroga pravila, ki naj bi onemogočila mahinacije, kakršne se dogajajo v zdajšnjem sistemu CO2 kuponov. Na ta način se bodo države lahko znebile le majhnega deleža svojih podnebnih dolgov. Letošnji dokument zgolj potrjuje uvedbo tega sistema, o podrobnostih trgovanja pa se bodo dogovorili prihodnje leto na COP v Braziliji.
Druga plenarna seja, na kateri bodo potrdili (ali ne) najbolj ključne dokumente, tudi tistega o financiranju, naj bi bila na prizorišču v Bakuju sklicana še nocoj.
POSEBNI VIDEO: “Jedrska vojna je realna”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje