Menu Item
Lansko leto je bilo v Evropi znova najtoplejše doslej, stara celina pa beleži najhitrejše segrevanje ozračja med vsemi celinami, je razvidno iz poročila Svetovne meteorološke organizacije (WMO) in službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Navedli so, da bi segrevanje za 1,5 stopinje Celzija lahko pomenilo 30.000 dodatnih smrti letno zaradi vročine, a so napovedi veliko mračnejše. Kot kaže, smo na poti k 3 stopinjam Celzija do leta 2100. EU si ne more privoščiti, da bi odložila svoje podnebne obljube, ob vse večjih tveganjih za naš planet opozarjajo znanstveniki.
Leto 2024 je bilo za Evropo najbolj vroče. Skoraj polovico celine so zaznamovale rekordno visoke letne temperature.
Najnovejše poročilo European State of the Climate (Evropsko stanje podnebja, op. a.) kaže, da je bilo 45 odstotkov dni bistveno toplejših od povprečja, 12 odstotkov dni pa je doseglo najvišje vrednosti v zgodovini meritev, navaja Euronews.
Poročilo, ki je delo več kot sto znanstvenikov službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus in Svetovne meteorološke organizacije (WMO), je pokazalo, da so bili vplivi podnebnih sprememb v Evropi – ki se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja – leta 2024 več kot očitni. Prizadeli so jo silovite nevihte, poplave in vročinski valovi brez primere.
Strokovnjaki opozarjajo, da je “vsaka dodatna desetinka stopinje pomembna”, saj le še povečuje tveganje za človeška življenja, gospodarstvo in okolje.
Poročilo za leto 2024 “poudarja, da je Evropa najhitreje segrevajoča se celina, ki že občuti resne posledice skrajnih vremenskih dogodkov in podnebnih sprememb”, je dejala generalna sekretarka WMO Celeste Saulo.
V vseh evropskih regijah so lani zaznali izgubo ledu. Ledeniki na Švedskem, Norveškem in Svalbardu so izgubili največ mase doslej, piše Euronews.
Septembra so požari na Portugalskem v enem tednu uničili 110.000 hektarjev površin, kar predstavlja četrtino vse letne požgane površine v Evropi v letu 2024. Po vsej celini je bilo zaradi požarov prizadetih 42.000 ljudi.
Isti mesec je klestil ciklon Boris. Poplave s smrtnimi žrtvami in uničenjem so prizadele na sto tisoče ljudi v Nemčiji, na Poljskem, v Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem, v Romuniji in Italiji.
Konec oktobra je izjemno močno deževje v Španiji povzročilo hude poplave s smrtonosnimi posledicami za prebivalce Valencie in okoliških regij. V Valencii je umrlo najmanj 232 ljudi, dodatne žrtve so bile v okoliških provincah. Škoda na infrastrukturi in gospodarska izguba sta znašali okoli 16,5 milijarde evrov.
Nevihte in poplave po Evropi so skupno prizadele 413.000 ljudi, povzročile najmanj 335 smrtnih žrtev, skupna škoda pa je ocenjena na vsaj 18 milijard evrov. Po napovedih strokovnjakov je Evropa ena najbolj poplavno ogroženih regij.
“Smo na poti k 3 stopinjam Celzija do leta 2100”
Julija je jugovzhodna Evropa doživela najdaljši vročinski val doslej, ki je trajal 13 zaporednih dni in prizadel 55 odstotkov regije.
Skupno so v poletnih mesecih zabeležili rekordno število dni z vsaj močno toplotno obremenitvijo, bilo jih je 66, in tropskih noči, teh je bilo 23.
“Se vam 1,3 stopinje Celzija segrevanja zdi varno? To poročilo razgalja trpljenje, ki ga prebivalci Evrope že zdaj doživljajo zaradi skrajnega vremena,” je opozorila dr. Friederike Otto, predavateljica na Imperial Collegeu London in soustanoviteljica pobude World Weather Attribution.
Segrevanje za 1,5 stopinje Celzija bi medtem lahko pomenilo 30.000 dodatnih smrti letno zaradi vročine, kažejo podatki Medvladnega panela za podnebne spremembe, ki deluje pod okriljem ZN (IPCC). “A smo na poti k 3 stopinjam Celzija do leta 2100,” je poudarila Otto in dodala: “Samo pomislite na poplave v Španiji, požare na Portugalskem ali vročinske valove minulega poletja – in hitro vam bo jasno, kako uničujoče bi bilo tako segrevanje.”
V regiji pa je bila zaznana tudi rekordna temperatura gladine morja – bila je 0,7 stopinje Celzija nad povprečjem. Močno se je povečala zlasti povprečna temperatura Sredozemskega morja, ki je bila 1,2 stopinje Celzija nad povprečjem.
Generalna direktorica Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi Florence Rabier meni, da ti obsežni vplivi podnebnih sprememb poudarjajo, kakšen pomen ima krepitev odpornosti.
Poškodbe infrastrukture zaradi skrajnih vremenskih dogodkov naj bi se po pisanju Euronews do konca stoletja povečale za desetkrat. Med vsemi tveganji so poplave tiste, ki zahtevajo najbolj nujno ukrepanje.
Opazen tudi napredek, a nadaljnja raba fosilnih goriv je “preprosto nora”
Avtorji poročila pa vendarle izpostavljajo tudi primere napredka: od odstranjevanja asfaltnih plošč v nizozemskih mestih do širjenja zelenih površin v Parizu.
Rabier je dodala, da ima že 51 odstotkov mest izdelan načrt za prilagajanje podnebnim spremembam, kar je velik napredek glede na 26 odstotkov v letu 2018. Saulo iz WMO pa je izpostavila, da organizacija krepi sisteme zgodnjega opozarjanja in klimatske storitve, da bi bila družba odpornejša na podnebne spremembe.
A bolj kot na prilagajanje znanstveniki opozarjajo na to, da je ob vse večjih vremenskih grožnjah nujno odpraviti ključni vzrok segrevanja. “Velike izgube in trpljenje,” ki jih je Evropa doživela lani, so po mnenju profesorja Stefana Rahmstorfa s Potsdamskega inštituta za raziskave vpliva podnebnih sprememb “le še dodaten razlog za čimprejšnjo opustitev fosilnih goriv”. “Dejstvo, da z obnovljivimi viri že proizvajamo 45 odstotkov proizvodnje električne energije, je spodbudno, a ključno bo, da se upremo kratkovidnim interesom fosilnih lobijev in brez odlašanja uresničimo evropske podnebne cilje,” je dejal.
Število držav v Evropi, kjer obnovljivi viri proizvedejo več električne energije kot fosilni, je od leta 2019 poskočilo z 12 na 20. Vendar poročilo opozarja, da sta proizvodnja obnovljive energije in povpraševanje po elektriki močno odvisna od vremenskih razmer.
Nadaljnja raba fosilnih goriv v tako nestabilnem svetu je po mnenju Otto “preprosto nora”, še povzema Euronews. “EU si ne more privoščiti, da bi odložila svoje podnebne obljube. Mora biti vodilna sila in pospešiti prehod k politiki, ki temelji na dokazih – politiki, ki pomaga ljudem z majhnimi prihodki, ne pa oligarhom,” je sklenila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!