Evropska komisija v danes objavljenem poročilu o vladavini prava ugotavlja, da so številne članice nadaljevale reforme na tem področju, vendar pa v nekaterih ostajajo razlogi za skrb na sistemski ravni. Komisija je ob tem državam članicam izdala tudi priporočila za okrepitev neodvisnosti javnih medijev in pravosodja. Med državami, ki jim je Komisija svetovala izboljšave na področju medijev in pravosodja, sta (pričakovano) Poljska in Madžarska.
Poročilo Evropske komisije o vladavini prava ugotavlja, da so številne države članice nadaljevale reforme na področju vladavine prava, vendar pa obenem v nekaterih ostajajo razlogi za zaskrbljenost na sistemski ravni. Na področju pravosodja so številne države začele proces sprejemanja reform za okrepitev neodvisnosti sodstva. Na drugi strani pa v nekaterih članicah ostajajo razlogi za zaskrbljenost na strukturni ravni. V nekaterih izzivi ostajajo pri imenovanjih na višjih sodiščih in predsednikov sodišč, v drugih pa skrbi glede neodvisnosti oziroma avtonomije organov pregona, poleg tega so disciplinski postopki uporabljeni za omejevanje neodvisnosti sodstva.
Zato Komisija v svojih priporočilih, ki so novost letošnjega poročila o vladavini prava, države spodbuja k večji vključenosti sodstva v postopke imenovanja, več avtonomije za organe pregona ter k temu, da za pravosodne sisteme namenijo več sredstev, je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila dejal evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.
Glede boja proti korupciji Bruselj v poročilu izpostavlja, da so številne države članice sprejele nove ali prenovljene strategije na tem področju ter povečale zmogljivosti pristojnih organov. Medtem pa v nekaterih preiskave in pregon primerov korupcije še vedno trajajo predolgo in še vedno ni sodb. Bruselj nacionalnim oblastem priporoča, da zagotovijo učinkovito preiskovanje in pregon primerov korupcije ter okrepijo preventivne ukrepe, na primer pri pravilih glede lobiranja in konflikta interesov.
16 državam članicam, med katerimi ni Slovenije, je Komisija izdala priporočilo glede lobiranja. Glede Francije, katere predsednik Emmanuel Macron se je znašel v aferi glede lobiranja podjetja Uber, je poudarila, da morajo biti pravila na tem področju bolj konsistentna. V primeru Nemčije pa Bruselj ugotavlja, da so pravila o omejitvah glede zaposlovanja nekdanjih visokih uradnikov v zasebnih podjetjih različna za različne funkcije.
Tretje področje v poročilu o vladavini prava se nanaša na svobodo in pluralizem medijev, pri čemer Komisija ugotavlja, da je več držav sprejelo, okrepilo ali pa obravnava ukrepe za izboljšanje varnosti in delovnih pogojev za novinarje. Od zadnjega poročila, objavljenega julija lani, je več držav tudi izboljšalo preglednost lastništva medijev. Razlogi za skrb medtem ostajajo zaradi pomanjkanja preglednosti pri državnem oglaševanju. K odpravi teh pomanjkljivosti Komisija države članice poziva tudi v svojih priporočilih. Ta pa se nanašajo še na zaščito neodvisnosti javnih medijev in izboljšanje varnosti novinarjev.
Kaj pa Poljska in Madžarska?
Veliko zanimanja sta poželi poročili, ki jih je Evropska komisija pripravila za Madžarsko in Poljsko – državi, ki jima že dalj časa očita pomanjkljivo spoštovanje načel pravne države. Komisija je državama tudi tokrat svetovala, naj izboljšata razmere na področju neodvisnosti medijev in protikorupcijske varovalke, piše tiskovna agencija Reuters.
Poljska in Madžarska, spomnimo, še vedno čakata na denar iz sklada Evropske unije za okrevanje in odpornost po pandemiji covida-19. Medtem ko Komisija še vedno ni odobrila načrta Madžarske, tudi Poljska – njen načrt je bil odobren po začetku vojne v Ukrajini – denarja še ni prejela, saj ni zadostila pogojem Komisije glede pravosodja. Po mnenju Bruslja poljska vlada namreč preveč posega vanj.
Vera Jourova, podpredsednica komisije, pristojna za vrednote in preglednost, je pojasnila, da je priporočilo za okrepitev neodvisnosti javnih medijev Komisija podala osmim državam članicam, tudi Sloveniji. Poudarila je pomen teh medijev za družbo in demokracijo. Na področju zavor in ravnovesij pa Bruselj članicam priporoča, naj v zakonodajne postopke vključijo različne deležnike, zagotovijo odprt okvir za delovanje civilne družbe ter vzpostavijo delujoče nacionalne institucije za človekove pravice.
Evropska komisija je Evropski parlament in države članice pozvala še, naj nadaljujejo razpravo o stanju vladavine prava v EU na splošno in v posameznih državah članicah. Razprava ministrov EU, pristojnih za evropske zadeve, o položaju v Sloveniji, Romuniji, na Poljskem, Portugalskem in Švedskem je predvidena za november.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!