Poročilo Unicefa razkriva, kaj je drugi največji dejavnik tveganja za smrt

Svet 19. Jun 202422:30 0 komentarjev
onesnažen zrak
Foto: PROFIMEDIA

Onesnažen zrak je drugi največji dejavnik tveganja za smrt, ugotavlja poročilo ameriškega inštituta. Med odraslimi večje tveganje za smrt predstavlja le visok krvni tlak, med otroki pa podhranjenost.

Onesnažen zrak ima vse bolj uničujoč vpliv na zdravje ljudi po svetu in je postal drugi največji dejavnik tveganja za smrt tako pri odraslih kot pri otrocih, ugotavlja poročilo ameriškega inštituta, pripravljeno v sodelovanju s Skladom ZN za otroke (Unicef). Leta 2021 je zaradi onesnaženega zraka umrlo 8,1 milijona ljudi.

Med odraslimi večje tveganje za smrt kot onesnaženje zraka predstavlja le visok krvni tlak, na tretjem mestu je tobak, ne četrtem pa nezdrava prehrana. Pri otrocih pa je glavno tveganje podhranjenost, izhaja iz poročila inštituta Health Effects Institute.

Zlasti so na občutljiv zrak občutljivi majhni otroci. Leta 2021 je izpostavljenost onesnaženemu zraku prispevala k smrti več kot 700.000 otrok, mlajših od pet let. Kar 500.000 teh smrti je bilo povezanih z onesnaženostjo zraka v gospodinjstvih zaradi uporabe neprimernih goriv za kuhanje v zaprtih prostorih, večinoma v Afriki in Aziji.

Kot še ugotavlja poročilo, so nezdravim ravnem onesnaženega zraka dnevno izpostavljeni skoraj vsi ljudje na svetu. Več kot 90 odstotkov smrti zaradi onesnaženega zraka – 7,8 milijona ljudi – je povezanih z onesnaženostjo z delci PM2,5, ki pri odraslih povečajo tveganje za bolezni srca, možgansko kap, sladkorno bolezen, pljučnega raka in kronično obstruktivno pljučno bolezen.

dim iz tovarne
Foto: PROFIMEDIA

Največje breme nosijo majhni otroci

Poročilo ugotavlja še, da je leta 2021 dolgoročna izpostavljenost ozonu prispevala k nekaj manj kot 500.000 smrtnim primerom po vsem svetu.

“Novo poročilo je resen opomnik o uničujočih vplivih, ki jih ima onesnaženost zraka na zdravje ljudi, pri čemer največje breme nosijo majhni otroci, starejše prebivalstvo ter države z nizkimi in srednjimi dohodki,” je ugotovitve komentirala Pallavi Pant, vodja oddelka za globalno zdravje pri ameriškem inštitutu.

To po njenih besedah jasno kaže na priložnost za mesta in države, da kakovost in onesnaženost zraka obravnavajo kot dejavnika visokega tveganja pri razvoju zdravstvenih politik in drugih programov za preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni.

Poročilo, ki ga povzema Unicef, sicer prinaša tudi dobre novice – od leta 2000 se je stopnja umrljivosti otrok, mlajših od pet let, zmanjšala za 53 odstotkov. Temu so botrovala predvsem prizadevanja za razširitev dostopa do čiste energije za kuhanje, pa tudi boljši dostop do zdravstvene oskrbe, hrane in večja ozaveščenost o nevarnostih onesnaženega zraka v gospodinjstvu.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!