Menu Item
Tveganja, ki jih s sabo prinašajo demografski premiki, vse intenzivnejše podnebne spremembe in hiter tehnološki razvoj, bi lahko za otroke v letu 2050 naslikali žalostno podobo prihodnosti, v objavljenem letnem poročilu opozarja Sklad ZN za otroke (Unicef).
Letos je Unicef letno poročilo, objavljeno na svetovni dan otroka, usmeril v prihodnost in prepoznal tri prevladujoče smernice, ki poleg nepredvidljivih konfliktov prinašajo tveganja za otroke, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi.
Kot prvo izpostavljajo demografske spremembe, pri čemer naj bi se število otrok na svetu še naprej gibalo okrog 2,3 milijarde, a bodo obenem predstavljali manjši delež vse večjega števila in vse starejših prebivalcev, ki naj bi jih bilo okrog deset milijard.
Medtem ko bo delež otrok padel v vseh regijah, bo njihovo število na nekaterih od najrevnejših območij, zlasti v podsaharski Afriki, močno naraslo. To prinaša potencial za krepitev gospodarske rasti, a le, če bo imela mlada generacija dostop do kakovostne izobrazbe, zdravstva in zaposlitev, opozarja Unicef. V nekaterih razvitih državah bi lahko otroci do leta 2050 predstavljali manj kot deset odstotkov prebivalstva, kar zbuja skrb za njihovo vidnost in pravice v družbah.
Kot drugi trend agencija ZN navaja podnebne spremembe. Če bo na področju izpustov toplogrednih plinov vztrajalo enako stanje, se bodo otroci leta 2050 soočali z osemkrat več vročinskimi valovi kot leta 2000, trikrat več poplavami in 1,7-krat več požari v naravi, napoveduje Unicef.
Nove tehnologije, predvsem umetna inteligenca, imajo medtem potencial za spodbujanje inovacij in napredka, a bi lahko obenem okrepile neenakosti med bogatimi in revnimi državami. V razvitih državah ima tako dostop do spleta 95 odstotkov ljudi, v manj razvitih pa le 26.
Splet sicer s sabo prinaša tudi tveganja. Nebrzdano širjenje novih tehnologij prinaša grožnje za otroke in njihove osebne podatke, saj jih izpostavlja spletnim predatorjem.
“Otroci prihodnosti se soočajo s številnimi tveganji, a želeli smo pokazati, da so rešitve v rokah današnjih odločevalcev,” je za francosko tiskovno agencijo AFP dejala namestnica vodje Unicefovega oddelka za raziskave Cecile Aptel.
Poročilo sicer prinaša tudi več dobrih novic. Med drugim naj bi se še naprej višala pričakovana življenjska doba ob rojstvu, krepil naj bi se tudi dostop otrok do izobraževanja – leta 2050 naj bi tako imelo vsaj osnovnošolsko izobrazbo skoraj 96 odstotkov otrok po svetu, medtem ko zdaj ta delež znaša 80 odstotkov.
Simbolna predaja nahrbtnika s stiskami otrok
Unicef Slovenija je pred mesecem dni v okviru odmevne kampanje Stiske iz omaric razkril 90 resničnih anonimnih zgodb o stiskah otrok, ki sta jih ambasadorki Unicefa Ava Planinc in Izabela Rosc predstavili tudi na sestanku, ki so se ga poleg premierja Roberta Goloba udeležili še minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj, generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko in izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.
Vsak četrti mladostnik v Sloveniji se sooča z duševnimi stiskami, večina pa o teh stiskah ne spregovori in jih poskuša reševati sama. Polovica vseh duševnih težav se namreč začne pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti. Zato si Unicef Slovenija želi, da bi teža stisk iz šolskih omaric okrepila težo argumentov za takojšnje in hitro ukrepanje odločevalcev.
Premier Golob se je ambasadorkama Unicefa zahvalil za predano sporočilo in pohvalil njuna prizadevanja. “Vem, kako težko je spregovoriti o teh temah, in vsi, ki si med seboj pomagate, ste zares pogumni in opravljate velikansko poslanstvo,” je dejal. Omarice si je premier Golob na Trgu republike tudi ogledal. “Ta akcija je bila pretresljiva za vse nas, ki smo si ogledali, kaj v omaricah piše. Starši včasih ne vidimo ali pa nismo deležni tako odkritega pogleda, kot je mogoč takrat, ko si vrstniki med seboj pomagajo ali ko v šoli vzpostavimo ustrezne strukture. Prizadevam si, da bi do tega prišlo, da bi imeli neke vrste zaupnika, ne nujno samo psihologa oziroma socialnih delavcev,” so Golobove besede povzeli v njegovem kabinetu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!