Menu Item
Generalni sekretar zvezo Nato Jens Stoltenberg je povedal, da na vrhu Nata, ki bo julija v Vilni, ne bodo govorili o povabilu Ukrajini za članstvo v zavezništvu. Cilj je sicer, da bi v Litvi potekalo prvo zasedanje Sveta Nato-Ukrajina, kar bi pomenilo okrepitev političnega sodelovanja.
Voditelji članic zveze Nato na vrhu v Litvi čez en mesec ne bodo razpravljali o povabilu Ukrajini za članstvo v zavezništvu, je danes po zasedanju obrambnih ministrov povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
“Vse članice se strinjajo, da bo Ukrajina postala članica zveze Nato. Na vrhu v Vilni ne bomo govorili o povabilu tej državi za članstvo, ampak bomo razpravljali o tem, kako jo približati Natu. Prepričan sem, da bomo na vrhu našli dobro rešitev in soglasje o tem,” je povedal Stoltenberg po koncu dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov zveze Nato, ki je bilo namenjeno pripravam na srečanje voditeljev sredi julija.
So pa blizu dogovoru o vzpostavitvi Sveta Nato-Ukrajina, kar bi pomenilo nadgradnjo političnega sodelovanja med stranema, ki trenutno sodelujeta v okviru Komisije Nato-Ukrajina. Oblikovanje sveta bi pomenilo, da bi bile članice zavezništva in Ukrajina enakopravne ter da bi skupaj sprejemale odločitve o varnostnih vprašanjih v skupnem interesu. “Naš cilj je, da bi prvo srečanje novega sveta potekalo v Vilni z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim,” je povedal Stoltenberg.
Približevanju Ukrajine v vojaškem smislu je namenjen celovit paket neubojne pomoči (CAP), pa tudi večletni program pomoči, ki ga zavezništvo še pripravlja. Tako bi lahko Ukrajina prešla s sovjetske vojaške opreme na opremo v skladu z Natovimi standardi, je pojasnil. Ob tem je pozdravil dodatne napovedi prispevkov držav članic Nata v ta paket neubojne pomoči. Skupaj so doslej prispevale oziroma napovedale 500 milijonov evrov.
Na zasedanju je bil tudi minister Šarec
S slovenskega obrambnega ministrstva so po srečanju, ki se ga je udeležil minister Marjan Šarec, sporočili, da bo Slovenija prek CAP prispevala milijon evrov za projekt dobave opreme za razminiranje.
Generalni sekretar zveze Nato je prav tako pozdravil napovedi dodatne vojaške pomoči, ki jo članice Ukrajini dobavljajo dvostransko. Pri tem je izpostavil načrte za urjenje ukrajinskih pilotov za upravljanje bojnih letal F-16, ki jih pripravljata Danska in Nizozemska. Povedal je še, da bodo napore Nata za okrepitev sodelovanja z Ukrajino dopolnili dvostranski ali večstranski dogovori članic zavezništva o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Pozdravil je pogovore o tem, saj je treba zagotoviti, da Rusija po koncu vojne ne bo ponovila napada na sosednjo državo.
Z rusko agresijo na Ukrajino je povezana tudi krepitev Natove odvračalne in obrambne drže, ki jo je zavezništvo začelo že po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim pred približno desetimi leti. Na vrhu v Vilni bodo voditelji dokončali te spremembe, je povedal generalni sekretar. Predvidoma bodo potrdili nove regionalne načrte, v skladu s katerimi bo v visoki pripravljenosti več kot 300.000 pripadnikov Natovih sil.
Ministri so se ob tem danes strinjali o bistvenem zvišanju ciljev zmogljivosti na področju streliva. Za to so potrebna tudi ustrezna finančna sredstva. Stoltenberg pričakuje, da bodo v Vilni sprejeli novo zavezo, v skladu s katero bosta dva odstotka bruto domačega proizvoda spodnja meja, in ne več zgornja. Minister Šarec je glede tega na zasedanju poudaril, da se Slovenija zaveda pomena naložb. Zato so pospešili nacionalna prizadevanja za dosego dveh odstotkov BDP ter dali prednost investicijam v ključne cilje zmogljivosti, so njegove besede povzeli na obrambnem ministrstvu.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje