Menu Item
Ko se zjutraj zbudite, gibanje verjetno ni vaša prednostna naloga. Toda začetek dneva s kolesarjenjem ali sprehodom do službe, šole ali po soseski pozitivno vpliva na zdravje. Strokovnjaki v najnovejši študiji ugotavljajo, da lahko že pol ure aktivnosti pozitivno vpliva na vaš spomin.
Znanstveniki v najnovejši raziskavi, objavljeni v reviji International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, ugotavljajo, da telesna aktivnost izboljša naše počutje in pozitivno vpliva na spomin.
Raziskava, ki so jo izvedli na University College London, je pokazala, da lahko 30 minut zmerne ali intenzivne aktivnosti in vsaj šest ur spanja prispeva k izboljšanju kognitivnih sposobnosti, piše Guardian.
“Ugotovili smo, da je telesna aktivnost koristna za možgane, k temu pripomore tudi dober spanec,” je za britanski medij komentirala avtorica raziskave Mikaela Bloomberg.
Raziskovalci opozarjajo, da je bila telesna aktivnost že prej povezana z zmanjšanjem tveganja za demenco in izboljšanjem kognitivnih funkcij, a Bloomberg izpostavlja, da so v študijah opravljali razne simulacije in ugotavljali vplive dolgotrajne aktivnosti na človeka.
A so raziskovalci zdaj preučili kratkoročni vpliv telesne dejavnosti v vsakdanjem življenju. 76 naključnim odraslim, starim od 50 do 83 let, brez kognitivnih motenj ali demence, so za osem dni namestili posebne merilnike, s katerimi so spremljali njihov spanec in telesno dejavnost med vsakdanjimi opravili. Udeleženci so vsak dan opravili tudi preproste kognitivne teste, s katerimi so preverjali njihovo pozornost, spomin in hitrost procesiranja.
Rezultati raziskave so pokazali, da je 30 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti za 2,5 odstotka izboljšalo rezultate pri epizodičnem in delovnem spominu naslednji dan. Bloomberg je opozorila, da za zdaj iz izsledkov ne morejo popolnoma potrditi, da gre za oprijemljiv dokaz. Dodala je, da je naslednji korak izvedba podobne raziskave pri ljudeh s kognitivnimi motnjami.
“Ideja je, da pri ljudeh z blagimi kognitivnimi motnjami lahko to pomeni veliko razliko iz dneva v dan,” je dodala. V raziskavi so še ugotovili, da je bilo vsako 30-minutno podaljšanje sedenja povezano z majhnim upadom rezultatov delovnega spomina naslednji dan.
Ugotovili so še, da so imeli tisti, ki so spali vsaj šest ur na noč, naslednji dan boljše rezultate pri epizodičnem spominu, boljšo pozornost, hitreje so se tudi odzivali. A ima študija nekatere omejitve. Med drugim so imeli udeleženci visoko stopnjo izobrazbe, so odličnega zdravja in so vsak dan telesno aktivni, še piše Guardian.
Po besedah avtorice je študija povezana z zaščito naših možganov v starosti. “S staranjem vsi doživljamo upad kognitivnih sposobnosti, kar je normalen del staranja,” je dejala Bloomberg in dodala, da je treba v starejših letih razmišljati, katere so tiste male stvari, ki jih lahko naredimo vsak dan, da izboljšamo svoje kognitivne funkcije, lastno neodvisnost in družbeno vključenost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!