Pravosodna reforma razburila opozicijo in stroko v Srbiji: "Resen korak nazaj"

Sveženj pravosodnih zakonov je prišel v parlamentarno obravnavo po hitrem postopku in brez javne razprave. Predlagal jih je poslanec SNS Uglješa Mrdić, zato se jih je v medijih prijel vzdevek Mrdićevi zakoni.

Gre za spremembe in dopolnitve petih zakonov: zakona o sedežih ter območjih sodišč in tožilstev, zakona o visokem tožilskem svetu, zakona o organizaciji in pristojnosti državnih organov za boj proti visokotehnološkemu kriminalu ter zakona o državnem tožilstvu in zakona o sodnikih.

Opozicijski poslanci so kritični, češ da gre za poskus vplivanja na sodno vejo oblasti. Nasprotuje jim tudi strokovna javnost. Pravi cilj zakonov je po prepričanju kritikov oslabitev tožilstva za organizirani kriminal (TOK), ki vodi tudi postopke proti ministrom in funkcionarjem SNS.

Katarina Golubović iz odbora pravnikov za človekove pravice (Yucom) je za BBC v srbščini pojasnila, da to razkrivajo amandmaji, ki so jih vložili poslanci SNS in se med drugim nanašajo na zakon o državnem tožilstvu.

Kot je dejala, bi se po predlaganih spremembah tožilcem, ki so začasno napoteni na delo na drugo tožilstvo, takšna napotitev končala v 30 dneh po sprejetju zakona, pri čemer naj bi bilo splošno znano, da so na TOK napoteni tudi tožilci iz drugih tožilstev. "Če bodo spremembe sprejete, bo TOK deloval s 50-odstotno zmogljivostjo, ključni postopki proti funkcionarjem SNS pa bodo upočasnjeni," je poudarila.

Enako so opozorili iz TOK in sporočili, da bi spremembe imele hude in dolgoročne posledice za delovanje pravosodnega sistema ter bi povzročile blokade v najzahtevnejših in najobčutljivejših kazenskih postopkih, kar so označili kot resen korak nazaj na področju vladavine prava, še navaja BBC.

Mrdić očitke kritikov zavrača. Kot je po poročanju srbske javne radiotelevizije RTS izjavil med današnjo razpravo v skupščini, je cilj predlaganih pravosodnih zakonov učinkovito pravosodje.