Menu Item
Francoski predsednik Emmanuel Macron in njegova tekmica v drugem krogu predsedniških volitev, skrajno desna Marine Le Pen, sta izmenjala stališča na edinem soočenju kandidatov za predsednika pred nedeljskim glasovanjem. Ob številnih domačih temah sta se udarila tudi o vojni v Ukrajini in odnosu Le Pen do Rusije ter o pogledih na EU.
Prvo vprašanje na soočenju je bilo, kakšen predsednik oziroma predsednica bosta. Skrajno desna Marine Le Pen se je prikazala kot alternativa za tiste, ki so “trpeli” v Macronovem petletnem mandatu. Ob trditvah, da so razmere v državi in družbi slabe in skrb vzbujajoče, je napovedala, da bo predsednica “demokratičnega preporoda” in predsednica “vsakdana, pomena in vrednosti dela, kupne moči, sloge med Francozi, pravičnosti in družbenega miru”.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po drugi strani zatrdil, da bo Francija močnejša, če bo znala odgovoriti na okoljske izzive. Po njegovem prepričanju mora tako država postati “velika ekološka sila 21. stoletja”, kar je verjetno poskus privabljanja volivcev, ki so v prvem krogu glasovali za levičarja Jean-Luca Melenchona. Napovedal je tudi, da bo v svojem drugem mandatu še okrepil Evropo, življenje Francozov pa izboljšal z velikimi projekti in spremembami v javnem sektorju, na primer v šolstvu in zdravstvu.
Na soočenju sta tekmeca izmenjala poglede in obljube na različnih področjih ekonomske in socialne politike, zdravstva, izobraževanja, pokojninskega sistema, priseljevanja, varnosti, energetske oskrbe, boja proti podnebnim spremembam … Ena od osrednjih tem predvolilne kampanje je vprašanje kupne moči v luči naraščajočih cen energije in tudi hrane v zadnjih mesecih. Le Pen je napovedala, da bo z mešanico ukrepov, med katerimi sta v ospredju znižanje DDV na energente in ničelna obdavčitev sto bistvenih vsakodnevnih izdelkov, Francozom “mesečno vrnila od 150 do 200 evrov kupne moči”.
V burnem soočenju sta se udarila tudi na temo vojne v Ukrajini
Macron je medtem v predstavitvi svojih predlogov za ohranitev kupne moči kot boljšo možnost izpostavil vztrajanje pri regulaciji cen plina in elektrike, ki jo je pred meseci vpeljala vlada, izpostavil pa je tudi uspehe pri zniževanju brezposelnosti, kar vidi kot najboljše orožje za izboljšanje blaginje. V prvem delu na trenutke burnega soočenja sta se Macron in Le Pen udarila tudi na temo ruskega napada na Ukrajino in odnosa Le Pen do Rusije ter o pogledih na prihodnost EU.
Ker Le Pen bremenijo očitki o različnih, tudi finančnih, povezavah z Rusijo in režimom Vladimirja Putina, jo je Macron obtožil, da je od Putina in ruskih oblasti odvisna. Pri tem je izpostavil posojilo, ki ga je njena stranka najela pri ruski banki. Očital ji je, da zaradi te finančne odvisnosti kot predsednica države ne bi mogla zastopati interesov Francije, saj so interesi nje in stranke povezani z Rusijo. Omenil je tudi njeno ravnanje po ruski priključitvi Krima leta 2014, ki ga ni obtožila in ga je sprejela kot dejstvo.
Le Pen je na Macronove očitke odgovorila, da so “neresnični in zlonamerni”. Zatrdila je, da je morala stranka posojilo v tujini najeti zaradi sistema, ki ji je onemogočal zadolžitev pri domačih bankah. Predsedniku je navrgla, da je tudi sam večkrat v zadnjih letih sprejel Putina. Glede vojne v Ukrajini je po tistem, ko je Macron branil dosedanje ravnanje Francije, jasno povedala, da izraža polno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in da je ruski napad na državo nesprejemljiv. Strinjala se je z vsemi oblikami pomoči Ukrajini, pri vprašanju sankcij Zahoda proti Rusiji pa je opozorila, da si Francija in Evropa s tem ne bi smeli škoditi v vse bolj kompleksnem svetu in da Rusije ne bi smeli potisniti v objem Kitajske.
Soočenje pomembno predvsem za Le Pen
Še ena pereča tema, ki ločuje kandidata, je odnos do EU. Le Pen je ponovila, da se za razliko od Macrona, “ki govori o evropski, ne francoski suverenosti” sama ves čas zavzema za Evropo narodov. Macronu je očitala, da se ne bori za nacionalne interese, zavzela se je tudi za nacionalno preferenco pri zaposlovanju. Macron ji je odgovoril, da bi to pomenilo konec notranjega trga EU, ki temelji tudi na prostem pretoku delovne sile.
Zatrdil je, da se v svojih prizadevanjih na ravni unije bori za francoske interese znotraj okvira evropskega pravnega reda in evropskih ustanov, medtem ko se Le Pen dejansko zavzema za izstop Francije iz EU, čeprav tega zdaj za razliko od preteklosti ne želi jasno povedati. Dejal je, da sam jasno pove, “kaj je blago, ki ga prodaja volivcem”, medtem ko ona ne.
Njegova protikandidatka je odgovorila, da izstopa iz unije noče, želi pa povezavo temeljito spremeniti v smislu povezave suverenih držav, kar je koncept, ki ga zagovarjata na primer tudi Madžarska in Poljska. Macron je medtem zatrdil, da verjame v Evropo in francosko-nemški par kot njen temelj. “Naša suverenost je nacionalna in evropska,” je prepričan. “Evropske suverenosti ni, saj tudi ni evropskega naroda,” odgovarja Le Pen.
Današnje soočenje je po ocenah analitikov pomembno predvsem za Le Pen, saj ta v javnomnenjskih anketah v zadnjih dneh počasi, a vztrajno izgublja podporo. Macronu ankete kažejo, da bi utegnil v nedeljo dobiti od 54 do 56 odstotkov glasov, njegovi tekmici pa prikazujejo podporo med 44 in 46 odstotki. A kljub temu tekma ostaja odprta, veliko vprašanje je predvsem, kako bodo glasovali Melenchonovi volivci.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!