Menu Item
Glede na vse vremensko dogajanje zadnjih mesecev je verjetno pred Evropo še eno poletje z rekordnimi temperaturami.
“Eno dejstvo je gotovo in ga ne moremo prezreti, to je, da nenehno presegamo vročinske rekorde,” je za Euronews dejala vremenoslovka Tamsin Green. Prihajajoče poletje bi lahko na podlagi vremenskega dogajanja zadnja leta zato znova presegli temperaturne rekorde.
Letošnji april je bil že enajsti mesec zapored, ko so podnebni znanstveniki izmerili rekordno visoke temperature in prvi april v zgodovini z globalno povprečno temperaturo nad 15 stopinjami Celzija, so pokazali zadnji podatki službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S). Ob tem je temperatura površinskih voda severnega Atlantika dosegla najvišjo temperaturo v zadnjih 40 letih.
Čeprav je toliko vnaprej zelo težko napovedovati, ali se bomo tudi to poletje bojevali s peklenskimi temperaturami, pa vse kaže v tej smeri. Deli Evrope se bodo že naslednji teden soočili s prvim valom vročine. Vremenoslovci namreč za Nemčijo in nordijske države napovedujejo za to obdobje neobičajno visoke temperature.
Bo evropsko poletje neobičajno toplo?
“Skoraj nemogoče je za mesece vnaprej natančno napovedati, kaj se bo dogajalo z vremenom,” je dejala Green. Tudi zato, ker je vreme po Evropi zelo spremenljivo z ogromno dejavniki, ki vplivajo nanj. Kljub vsemu pa lahko s pomočjo vremenskih modelov, ki vključujejo pretekle podatke in trende, predvidimo, kaj nas verjetno čaka to poletje.
Trenutni vremenski modeli kažejo, da bodo junij, julij in avgust nadpovprečno topli. Po mnenju Green bi se lahko z vročinskimi valovi soočali predvsem južni in vzhodni deli Evrope. Zahodna Evropa lahko junija pričakuje povprečno količino padavin. Julija pa bi lahko na jugu Evrope padla nadpovprečna količina padavin, medtem ko bi se lahko vzhodna Evropa soočila s sušnim obdobjem. Avgusta bo vreme v večjem delu Evrope ustaljeno in suho, pravi in dodaja, da lahko v teh pogojih nastanejo večja nihanja ali celo vremenski ekstremi.
Zaradi strahu pred ekstremno vročim poletjem se tudi evropska mesta na različne načine že pripravljajo na vročinske valove. Nekatera z izpopolnjevanjem sistemov za obveščanje, druga z ozelenitvijo delov mest, pa tudi z menjavo materialov na strehah stavb ali barvanjem teh v belo barvo, poroča Euronews.
Leto 2024 bo zelo verjetno znova rekordno
Svet je trenutno v prehodni fazi med podnebnima pojavoma el niño in la niña, kar je ključno za določanje globalnega vremena in temperaturnih vzorcev. Green je za Euronews povedala, da bomo v tej fazi prehoda ostali najmanj do začetka poletja, zato se trenutno še zelo pozna vpliv el niña. “Temperature zraka in oceanov so še vedno astronomsko visoke in pri takšni ravni tudi vztrajajo,” je dejala.
Čeprav se pojav el niño povezuje predvsem z višanjem temperatur in večjo količino padavin na bolj vzhodnem tropskem delu Tihega oceana, ima ta globalni fenomen nekakšen domino učinek. Evropa tako pogosto prejme ostanke tropskih neviht, ki prinašajo dež in vetrove. V sezoni orkanov, ki bo trajala od junija do novembra, se bo aktivnost neviht na Atlantiku verjetno še povečala, saj se v Tihem oceanu oblikuje la niña, ki bo zmanjšala število neviht na tem območju, predvideva Green.
“Zadnjih deset let je bilo najtoplejših v zgodovini. Prav tako beležimo že enajsti zaporedni mesec z rekordno visokimi temperaturami. Ob tem se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, 23 od 30 najhujših vročinskih valov doslej pa se je zgodilo od leta 2000, od tega pet v zadnjih treh letih,” je naštevala.
Ob tem so trenutne povprečne temperature Evrope 2,3 stopinje Celzija nad temperaturami v predindustrijski dobi, medtem ko so te na globalni ravni višje za 1,3 stopinje. Zaradi vsega naštetega je dejala, da lahko s precej veliko natančnostjo napovemo, da bo leto 2024 znova postreglo s temperaturnimi rekordi.
Zaradi podnebnih sprememb smo lani beležili 26 dni ekstremne vročine več, kot bi jih sicer, kaže najnovejše poročilo neprofitnih organizacij. Vročina je sicer glavni vzrok smrti, povezanimi s podnebnimi spremembami, opozarjajo znanstveniki. V poročilu so analizirali obdobje med letoma 1991 in 2020 ter za vsako državo zabeležili 10 odstotkov najtoplejših dni. S temi so primerjali podatke iz zadnjih 12 mesecev do 15. maja 2024 ter raziskali vpliv podnebnih sprememb na presežek vročih dni, ki so ga zaznali v preteklem letu. Poročilo so objavile Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter organizaciji World Weather Attribution in Climate Central.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje