"Ekstremna vročina, ki je posledica podnebnih sprememb, predstavlja nevarnost, ki narašča s skrb vzbujajočo hitrostjo," piše v novem poročilu Združenih narodov in Rdečega križa, ki mesec dni pred letošnjim podnebnim vrhom COP 27 svari pred posledicami podnebnih sprememb. Industrializirane države pozivajo k ukrepanju, da bi preprečili in omilili katastrofalne posledice, saj jih humanitarne organizacije ne bodo mogle blažiti same.

“Ekstremna vročina, ki je posledica podnebnih sprememb, predstavlja nevarnost, ki narašča s skrb vzbujajočo hitrostjo,” med drugim piše v prvem skupnem poročilu Združenih narodov in Rdečega križa, ki svari pred naraščajočo grožnjo vročinskih valov. Ti bodo po napovedih iz poročila v naslednjih desetletjih presegli človeške zmogljivosti prilagoditev. Brez ustreznih prilagoditev bodo Sahel, Afriški Rog ter južna in jugovzhodna Azija v naslednjih desetletjih postali neprimerni za bivanje, navajajo v poročilu. Urada ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) in Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC).

Poročilo z naslovom Ekstremna vročina: priprave na vročinske valove v prihodnosti tako navaja aktualne podnebne katastrofe v Somaliji in Pakistanu kot primere uničenja, ki jih lahko pričakujemo zaradi globalnega segrevanja. Brez ustreznih prilagoditev se bodo ljudje marsikje soočali z ekstremnimi vročinskimi pojavi, ki bodo predstavljali velike izzive trajnostnemu razvoju in bodo ustvarili nove izredne situacije, te pa bodo zahtevale humanitarno pomoč. Obe organizaciji že v predgovoru poudarjata, da humanitarne organizacije ne morejo same rešiti teh težav.

V blaženje posledic in prilagajanje najbolj ogroženih držav moramo vlagati vsi, je ob tem poudaril generalni sekretar IFRC Jagan Chapagain. Šef OCHA Martin Griffiths pa je ob tej priložnosti pozval industrializirane države, naj plačajo za te ukrepe, saj da revne države, ki niso odgovorne za vse pogostejše vročinske valove, ne premorejo dovolj sredstev za to.

OCHA in IFRC sta oblikovali pet korakov za spopadanje z učinki vročinskih valov, vključno s podajanjem zgodnjih informacij, financiranjem ukrepov na lokalni ravni, oblikovanjem zatočišč in prilagajanjem razvoja, ki bi bil bolj prilagojen ekstremnim vročinskim pojavom:

– Podajanje zgodnjih informacij o vročinskih valovih in pomoč ljudem ter pristojnim za pravočasno ukrepanje.

– Podpora pripravam in širitvi vnaprejšnjih delovanj, posebno s strani lokalnih udeležencev, ki se največkrat prvi odzivajo v izrednih razmerah.

– Iskanje novih in bolj vzdržnih načinov financiranja lokalnih udeležencev.

– Prilagoditev humanitarne odgovore na naraščajočo ekstremno vročino. Humanitarne organizacije že preizkušajo različne pristope, ki bodo zahtevali velike investicije in izobraževanje.

– Okrepitev vključenosti med humanitarnimi, razvojnimi in klimatskimi področji.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter. 

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.