Menu Item
Kakšna bo prihodnost evropske obrambe? Kako bo Evropska unija po začasni prekinitvi pomoči ZDA še lahko pomagala Ukrajini? Kako bo ameriški obrat v zunanji politiki vplival na prihodnost varnosti na stari celini? Vse to so vprašanja, ki si jih pred današnjim začetkom vrha voditeljev držav članic EU zastavljajo številni Evropejci. Na težko pričakovanem zasedanju v Bruslju, ki se ga udeležuje tudi slovenski premier Robert Golob, pričakujejo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Tokratni vrh voditeljev EU bo vsekakor eden najpomembnejših v zadnjem času, zgodil pa se bo v času napetih geopolitičnih odnosov, ko je ameriški predsednik Donald Trump prevzel pobudo za končanje vojne v Ukrajini, za pogajalsko mizo pa ni povabil ne Evropske unije ne predstavnikov Ukrajine.
V političnem vrhu evropskih držav je završalo, da jih je Trump pri začetku pogajanj z Rusijo spregledal. V EU so takoj začeli poudarjati, da ti pogovori ne morejo potekati brez prisotnosti Ukrajine in Evrope za pogajalsko mizo. Zaradi tega so se od sredine februarja zvrstila števila srečanja evropskih voditeljev in vrha EU, pobudo za organizacijo sestankov pa sta prevzela francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer.
Evropski voditelji so v zadnjem tednu obiskovali Washington, v katerem so od Trumpa želeli dobiti zagotovila, da Evropa iz mirovnih pogajanj ne bo izpuščena. Če je srečanje Macrona in Starmerja s Trumpom še minilo v vzdušju precej prijateljskih odnosov med zaveznicami, je petkov obisk ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega v Beli hiši pomenil točko določenega preloma v odnosih ZDA do vojne v Ukrajini in stare celine. Besedni dvoboji, obtoževanja in skakanje v besedo so pustili grenak priokus na strani Ukrajine in evropskih zaveznic, Zelenski pa se je z obiska “čez lužo” vrnil praznih rok in s Trumpovimi besedami, naj se vrne, “ko bo pripravljen na mir”.
Nedeljski vrh voditeljev 16 evropskih držav v Londonu, ki ga je gostil Starmer, je dal jasno vedeti, da se bo Evropa odslej morala zanašati bolj ali manj nase in na svoje obrambne zmogljivosti. Ob tem so voditelji pretresali možnosti za končanje konflikta v Ukrajini in sprejeli načrt v štirih točkah, ki med drugim predvideva nadaljevanje vojaške in obrambne pomoči Ukrajini in novih sankcij proti Rusiji. Oblikovala naj bi se tudi tako imenovana “koalicija voljnih”, ki bi ob uresničitvi in podpisu morebitnega mirovnega sporazuma lahko branila njegove zaveze.
Prve okvirne zaveze članic EU o povečanju obrambnih izdatkov?
Kmalu pa je sledil nov šok, saj je ameriški predsednik Trump začasno prekinil dobavo vojaške pomoči Ukrajini. Ob vse glasnejših pozivih v zadnjih mesecih, predvsem generalnega sekretarja zveze Nato Marka Rutteja in visoke zunanjepolitične predstavnice EU Kaje Kallas, da bodo morale evropske države začeti namenjati več denarja za obrambne izdatke, je svoje v torek povedala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
“Smo v obdobju ponovnega oboroževanja in Evropa je pripravljena močno povečati porabo za obrambo,” je poudarila ob predstavitvi svojega načrta, ki predvideva, da bo EU za obrambo namenila 150 milijard evrov posojil za države članice. Njen načrt ob tem predvideva tudi sprožitev t. i. Nacionalne odstopne klavzule v okviru evropskih javnofinančnih pravil, kar pomeni, da bodo države članice lahko bistveno povečale proračunske izdatke za obrambo, ne da bi bil proti njim sprožen postopek presežnega primanjkljaja.
Čeprav so države članice Nata zavezane, da trenutno za obrambo namenjajo dva odstotka BDP, bi se to lahko kmalu spremenilo, najverjetneje že na junijskem zasedanju zavezništva v Haagu. Ena ključnih tem današnjega vrha bo zagotovo krepitev evropske obrambe, predsednik Evropskega sveta Antonio Costa pa je pred zasedanjem dejal, da bi lahko evropski voditelji že danes sprejeli prve odločitve na tem področju.
Za obrambo so članice Unije v letu 2024 namenile okoli 326 milijard evrov, kar znaša okoli 1,9 odstotka BDP EU. Voditelji naj bi po napovedih obravnavali še predlog Kaje Kallas za okrepljeno vojaško pomoč Kijevu za letošnje leto. Načrt, vreden okoli 20 milijard evrov, po neuradnih informacijah vključuje tudi najmanj 1,5 milijona kosov topniškega streliva in sisteme protizračne obrambe.
Je Zelenski po ostrem besednem spopadu pokleknil pred Trumpom?
Ob začetku vrha voditeljev bo prisoten tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je bil po petkovi ostri izmenjavi besed s Trumpom deležen podpore evropskih voditeljev. Čeprav je Zelenski v petek Belo hišo zapustil predčasno in z ZDA ni podpisal praktično že dogovorjenega sporazuma o redkih zemljah, je po ameriški zavori vojaške pomoči Ukrajini stopil korak nazaj pri svoji drži in popustil.
“Moja ekipa in jaz sva pripravljena delati pod močnim vodstvom predsednika Trumpa, da bi dosegli trajni mir,” je zapisal na družbenem omrežju X. Številni analitiki so po njegovi izjavi, kjer se je ZDA zahvalil za vso pomoč Ukrajini, dejali, da je Zelenski pred Trumpom pokleknil.
Kaj bo sprememba v retoriki med Trumpom in Zelenskim prinesla, bo verjetno znano kmalu, Trump namreč še vedno pričakuje podpis dogovora o redkih zemljah, ki je po njegovem mnenju “veliko varnostno zagotovili Ukrajini”. V nagovoru v ameriškem kongresu je pozdravil napoved ukrajinskega kolega, da se je “pripravljen vrniti za pogajalsko mizo”.
Golob: Slovenija bi del sredstev, namenjenih za obrambo in varnost, usmerila v naložbe za dvojno uporabo
Iz kabineta premierja Roberta Goloba so sporočili, da bo predsednik vlade danes v Bruslju zastopal stališče, da bi Slovenija del sredstev, namenjenih za obrambo in varnost, usmerila v naložbe za dvojno uporabo – torej za vojaške in civilne namene.
V koalicijski stranki SD pravijo, da vprašanje večanja obrambnih izdatkov presega strankarske in ideološke preference, odgovor pa bi moral biti podan od celotne države oziroma EU. Zaradi zahtevnih geopolitičnih razmer bi morali biti nadaljnji koraki o krepitvi evropske obrambne politike sprejeti v soglasju vseh držav članic Unije. V SD se jim zato zdi smiselno, da bi morali pred podajanjem mnenj o tem, ali bi in koliko bi Slovenija morala nameniti za obrabo, počakati na dogovore voditeljev držav članic EU.
“Kot žal že prevečkrat so lahko neenotnost držav članic EU in javno preigravanje različnih scenarijev o strateških odločitvah ali še več, politizacija glede ključnih, vprašanj Unije in z njo Slovenije, prej breme kot korist pri naslavljanju izzivov, s katerimi se ta čas soočamo,” pravijo v SD.
Do povečanja obrabnih izdatkov in oboroževanja pa so kritični v koalicijski Levici, kjer so obsodili napovedi predsednice Evropske komisije, da bo ta umaknila fiskalna pravila, ki omejujejo javno porabo in zadolževanje. Opozorili so, da Komisija tega ni naredila v času finančne krize, ne v času rastočih cen elektrike in goriva, ne zaradi staranja prebivalstva ali boja proti podnebnim spremembam, bo pa to naredila za nakup tankov, letal in topniških izstrelkov.
“Če vojno jastrebarstvo in militarizacija nista delovala doslej, ko se je Evropa lahko naslonila na ZDA, potem zagotovo ne bosta delovala zdaj, ko je Evropa ostala sama. Treba je sprejeti prekinitev ognja in se začeti pogajati,” so zapisali v najmanjši koalicijski stranki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje