Politične napetosti v Avstriji je te dni toliko, da bi jo lahko rezali z nožem. Zato, ker je s tožilci spregovoril Thomas Schmid, eden ključnih mož iz ožjega kroga nekdanjega kanclerja Kurza, ki bo v kratkem pričal tudi pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Prav iz Schmidovega telefona so SMS sporočila, ki so že pred dobrim letom dala slutiti, da je bil način delovanja vrha avstrijske politike v času avstrijske politične zvezde, Sebastiana Kurza, izjemno sporen. SMS sporočila med ključnimi člani vladajoče ljudske stranke, v katerih ni manjkalo niti srčkov in poljubčkov, so pokazala na verjetnost, da so prirejali ankete, zlorabljali položaj, koruptivno kadrovali. Zdaj je Schmid to tožilcem tudi potrdil in v svojem pričanju močno obremenil Kurza. Avstrija je na robu velikega političnega poka.
Medtem ko se je Avstrija po nedavnih predsedniških volitvah pripravljala na praznovanje enega svojih najpomembnejših državnih praznikov, ki obeležuje pred dobrimi šestimi desetletji na novo začrtan status nevtralnosti nekdanje mogočne evropske monarhije, je v politiki in avstrijski javnosti udarilo.
Šok na vseh frontah, zlasti na politični, je bil neizmeren. Spregovoril je namreč Thomas Schmid.
Avstrijsko ministrstvo za finance
Thomas Schmid je nekdanji generalni sekretar finančnega ministrstva in generalni direktor državnega holdinga, vrednega več kot 30 milijard evrov. Sodil je v ožji krog nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza. Pred tremi leti so mu v hišni preiskavi zasegli telefon. Čeprav je skušal izbrisati večino sporočil in klicev, so jih preiskovalci uspeli dobiti. Schmid, ki se je po selitvi iz Avstrije na Nizozemsko, z avstrijskimi tožilci sestal že večkrat, bi lahko zdaj postal celo ključna priča v preiskavah zlorab položaja in koruptivnih dejanj, ki posegajo v sam vrh avstrijske politike in gospodarstva. Avstrija je na robu velikega političnega poka.
Širši, tudi slovenski javnosti je Schmid morda najbolj znan po sms sporočilu “ljubim svojega kanclerja”, ki ga je pred tremi leti v neformalnih pogovorih ob političnem kadrovanju vladajoče ljudske stranke namenil takratnemu kanclerju Sebastianu Kurzu. Ni pa Thomas Schmid kdorkoli.
Bil je politični sekretar v pisarni nekdanjega evropskega poslanca Paula Rübiga, član ožjega kabineta za odnose z javnostmi nekdanjega obsojenega finančnega ministra Kalrheinza Grasserja, nekdanji prvi piarovec ministrstva za izobraževanje, pa šef kabineta vodje poslanske skupine ljudske stranke Wolfganga Schüssla in nato glavni govorec zunanjega ministrstva.
Ključni pa sta seveda zadnji funkciji, ki ju je zasedal, ko je bil generalni sekretar na ministrstvu za finance ter nazadnje kot direktor pomembnega avstrijskega državnega holdinga ÖBAG, vrednega več kot 30 milijard evrov.
N1
Gernot Blümel, vodja dunajske ljudske stranke in minister v Kurzevi ekipi, je poleti 2018 Thomasu Schmidu že pripravljal teren za prevzem več kot 30 milijard evrov vrednega avstrijskega državnega holdinga ÖBAG, ki je ga Schmid leta 2019 kot direktor dejansko tudi prevzel. Prijatelju se je zahvalil z besedami “Moj velikanski junak!” Iz tega obdobja je tudi Kurzevo sporočilo Schmidu, da bo dobil vse, kar si želi, na kar je Schmid odgovoril s sms sporočilom: “Tako sem srečen! Ljubim svojega kanclerja”.
Schmid bi lahko postal ključna priča v obsežnem kompleksu preiskav, ki jih državno tožilstvo za pregon gospodarskega kriminala vodi zoper 45 aktivnih in nekdanjih odločevalcev iz avstrijske politike in gospodarstva – mnogi med njimi so iz najožjega kroga nekdanjega predsednika ljudske stranke in zveznega kanclerja Kurza.
Sumi kaznivih dejanj, ki jih ima na mizi tožilstvo, pa so zloraba položaja, kriva pričanja, podkupovanja, koruptivno zaposlovanje, davčne malverzacije, prirejanje javnomnenjskih raziskav. Ali, kot so te dni zapisali v enem od avstrijskih časnikov, sistem oziroma Hiša iz kart, imenovana Kurz.
Mama: “Tako te nismo vzgajali”
Časopisni zapisi pa se berejo kot dobra kriminalka Jamesa Pattersona. Govorice, da bo jeseni počilo, so v političnem zakulisju vrele že nekaj časa, čakalo naj bi se le na to, da minejo predsedniške volitve.
Thomasu Schmidu, osrednji osebnosti afere z sms sporočili znotraj ožjega kroga nekdanjega kanclerja Kurza, so kriminalisti pred tremi leti med hišno preiskavo zasegli telefon. Ta je bil sicer v veliki meri očiščen sporočil in klicev, a preiskovalci so na trdem disku našli sledi podatkov, ki so vodile do varnostne kopije.
Je tudi osumljenec v aferi prirejanja rezultatov javnomnenjskih anket v prid Kurzu, ki je bil takrat še vzpenjajoča politična zvezda in ki si je želel na čelo ljudske stranke. Za dosego tega cilja naj bi bilo z domnevno prirejenimi anketami treba “zbijati” javnomnenjsko podporo stranki. Ankete pa so bile plačane z davkoplačevalskim denarjem ministrstva za finance.
N1 (SMS sporočila, afera Ibiza)
N1 (SMS sporočila, afera Ibiza)
N1 (SMS sporočila, afera Ibiza)
Ko je ljudsko stranko še vodil Reinhold Mitterlehner, je bil Sebastian Kurz vzpenjajoča politična zvezda. Decembra 2016 je ljudska stranka zabeležila vsega 18 odstotkov volilne podpore. Kurzu je bil ta rezultat všeč, domnevno zato, ker je krepil pritisk na Mitterlehnerja in odpiral prostor Kurzu, da se povzpne na čelo stranke. Sumi se, da so bili rezultati anket javnega mnenja, ki so našle pot v časnik Österreich, tudi iz tega razloga prirejeni. Osrednja osebnost za prirejanje anket naj bi bil prav Thomas Schmid, takrat uslužbenec finančnega ministrstva, ki mu je Kurz (že kot kancler) slaba tri leta kasneje tudi obljubil, da bo dobil vse, kar hoče. Schmid je zdaj tožilcem prirejanje anket priznal, a dodal, da je to storil na ukaz Kurza. Je pa Schmidt leta 2016 kot uslužbenec ministrstva za finance poskrbel tudi za povečanje proračuna zunanjega ministrstva, ki ga je takrat vodil prav Kurz in v korespondenci z Gernotom Blümlom, prav tako vplivnim članom ljudske stranke, med drugim zapisal, da bo Reinhold Mitterlehner “znorel.” Kurzu pa, da mu je uredil dodatnih več kot 160 milijonov in da mu Kurz zdaj nekaj dolguje.
Schmid, ki je zdaj tožilcem povedal (skoraj) vse, se je po razkritju obremenilnih dokazov in odstopu s funkcije šefa avstrijskega državnega holdinga iz Avstrije odselil na Nizozemsko. A se je z avstrijskimi tožilci sestal kar petnajstkrat (!), prvič marca letos na Dunaju.
Takrat ga je pred stavbo tožilstva prepoznal fotograf enega od tabloidov, zato so, zaradi interesov preiskave, občutljivosti tajnih informacij in varnosti Schmida samega, sestanke iz Dunaja preselili v Gradec. Za vse nadaljnje pogovore Schmida tožilstvom ni (iz)vedel več nihče, niti Schmidtov takratni odvetnik Thomas Kralik.
Še več, mimo Kralika je Schmid najel novega odvetnika in v 454 straneh dolgih zapisih močno obremenil sam vrh avstrijske politike in gospodarstva. Ob tem je pravzaprav bizarno, da je Schmidov prvi odvetnik še avgusta letos kakršnokoli sodelovanje s tožilci označil za neumnost. In kaj je napeljalo Schmida do tega, da je razvezal jezik? Točka preloma naj bi bil kar očitek njegove mame: “Tako te nismo vzgajali, če si naredil kaj narobe, priznaj in to z vsemi posledicami.”
Schmid tožilcem: “To sem naredil na Kurzev ukaz”
“Počutil sem se izkoriščenega. To, kar smo delali, ni bilo prav”, je tožilcem priznal Schmid. Obtožbe, da je leta 2016 ministrstvo za finance, kjer je takrat služboval, časniku Österreich plačevalo ankete javnega mnenja v korist ljudske stranke, v zameno pa tam hkrati na veliko oglaševalo, izhajajo iz sms dopisovanj med Kurzem in Schmidom samim.
Oktobra 2021 so kriminalisti na podlagi tega preiskali sedež ljudske stranke in urad kanclerja, ki je kmalu zatem pod pritiski odstopil. Tožilci domnevajo, da je bil vpleten tudi sam Kurz in so zato proti njemu sprožili preiskavo zaradi suma zlorabe zaupanja in podkupovanja.
Zdaj je Schmid Kurza v zadevi prirejanje javnomnenjskih anket močno obremenil: “Zelo pomembno je, da poudarim, da sem to operacijo izvedel samo zato, ker mi je tako ukazal Kurz. To sem storil zanj.” Na vprašanje tožilcev, ali je Kurz vedel, da financiranje teh anket zagotavlja ministrstvo za finance, da se torej plačujejo z davkoplačevalskim denarjem, je bil Schmidov odgovor jasen: “Da, to mu je bilo jasno. Kurz je stopil v stik z menoj, če je želel posebne raziskave, in me obvestil, katere raziskave naj bi pripravili.”
Tožilci Kurza preiskujejo tudi zaradi suma lažnega pričanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo, kjer je med drugim zanikal, da bi bil načrt, da Schmid postane šef državnega holdinga ÖBAG, njegov. A Schmid to zdaj priznava, prav tako je v to smer nakazovala razkrita sms korespondenca že pred enim letom. “Z mojega vidika je bil Kurz tukaj veliko bolj vpleten in redno sva izmenjevala poglede na to temo. Načrt je zelo dobro opravil Kurz sam. Pri tem projektu me je podpiral na več načinov in v zvezi s tem sprejel dokončno odločitev,” je zdaj tožilcem povedal Schmid.
N1
Tako se je marca 2019 Thomas Schmid zahvaljeval tedaj že kanclerju Kurzu med drugim za položaj direktorja v državnem holdingu ÖBAG.
A Kurz ni edini visoki politik, ki se je znašel na tožilskem tnalu. Zdajšnji predsednik parlamenta in eden od stebrov ljudske stranke Wolfgang Sobotka naj bi okoli leta 2014 posredoval pri Thomasu Schmidu na finančnem ministrstvu. Šlo je za davčno revizijo inštituta Aloisa Mocka (nekdanjega zunanjega ministra, člana ljudske stranke) in zasebne fundacije Erwina Proella.
Mockov inštitut, ki je bil leta 2012 ustanovljen tudi na pobudo Sobotke in ki mu je Sobotka nekaj časa celo sam predsedoval, naj bi leta prejemal sponzorski denar od enega ključnih avstrijskih gospodarskih velikanov, podjetja Novomatic, skupaj okoli 100.000 evrov.
Donacije (fizičnih oseb) in subvencije dežele Spodnje Avstrije naj bi prejemala tudi fundacija Erwin-Proell.
PROFIMEDIA
Wolfgang Sobotka, eden najbolj vplivnih članov avstrijske ljudske stranke in aktualni predsednik avstrijskega parlamenta.
Schmid je tožilcem priznal, da ga je Sobotka obvestil o revizijah na inštitutu in v fundaciji in dejal, “da to pač ne more biti tako in naj se stvari uredijo.” Schmid pa da je “to informacijo nato delil znotraj ministrstva in ožjega kabineta. Potem je bila stvar urejena, kot je to zahteval Sobotka”, danes priznava Schmid. Za zdaj ni znano, ali so bile davčne revizije zares opravljene oziroma zaustavljene, a če drži, kar v najnovejših spisih zatrjuje Schmid, potem gre pri tem za sum zlorabe položaja.
Enako – da je zlorabil položaj – kriminalisti sumijo tudi v primeru nekdanjega finančnega ministra Hansa Jörga Schellinga, ki naj bi bil tako poslovno kot zasebno povezan s podjetnikom in nekdanjim direktorjem Magne Siegfriedom Wolfom. Prav v času Schellingovega ministrovanja je imel Wolf resne težave z davčnimi organi. Tožilci domnevajo, da je Wolfu grozilo plačilo dodatnega davka v višini okoli enajst milijonov evrov. Wolf naj bi na koncu plačal štiri milijone manj. Schmid je med zaslišanjem priznal, da je interveniral v korist Wolfa, in to v dogovoru z nadrejenim ministrom Schellingom. “Govoril mi je o kupčiji, naj se postopek zoper Wolfa konča tako, da plača le del davščin”, zdaj zatrjuje Schmid in nadaljuje: “To sem naredil, ker si je navsezadnje tako zamislil Schelling.”
PROFIMEDIA
Hansa Jörg Schelling, nekdanji avstrijski finančni minister, ki je po izpovedi Thomasa Schmida avstrijskim tožilcem za boj proti gospodarskemu kriminalu nekdanjemu direktorju Magne uredil za kar štiri milijone evrov “popusta” pri plačilu dodatnega davka.
Težke obtožbe letijo tudi na vodjo poslanskega kluba ljudske stranke Augusta Wöningerja, ki naj bi Schmida, kot ta zdaj skesano trdi, napeljeval k zlorabi položaja v zvezi z zasedbo delovnega mesta na davčnem uradu v Gornji Avstriji. Wöninger naj bi pri Schmidu posredoval, da je službo dobil strankarski prijatelj in ne druga, bistveno bolj usposobljena kandidatka. Zvezno upravno sodišče je nato ugotovilo, da je šlo za diskriminacijo. “Natančno se spomnim, da sva o tem razpravljala večkrat, tako osebno kot po telefonu. Da je s tem vse v redu, se je zagotovo strinjal tudi (minister) Schelling. Tega ne bi storil brez njegove podpore,” je letos poleti tožilcem povedal Schmid.
Nov v skupini osumljenih pa je nepremičninski podjetnik in tirolski milijonar Rene Benko. Za slednjega Schmid zdaj trdi, da mu je v zameno za “podporo pri davčnih postopkih”, gre za nižje davščine ali oprostitev plačil davka, ponujal vodstveni položaj v Benkos Signa Holdingu, letno plačo 300.000 evrov z dodatki in službeno vozilo. Schmid naj bi svoj del dogovora izpolnil, a pogodba o zaposlitvi na koncu ni bila sklenjena.
Zanikanja in napovedane tožbe
Večina Schmidovih obtožb za zdaj še vedno ostaja nerazkritih. Razlog je zbiranje dokazov in nadaljnje preiskave. Dve so v teh dneh na podlagi Schmidove izpovedi kriminalisti že opravili. Križem rok pa ne ostajajo niti tisti, na katere letijo najhujši očitki.
Nekdanji kancler Kurz je na Facebooku zapisal, da poskuša Schmid pridobiti status kronske priče v vseh postopkih in preiskavah, ki so rezultat videa z Ibize, in z obtožbami zoper druge sam ostati nekaznovan. Preko svojega odvetnika je Kurz v odgovor na Schmidova pojasnila javnosti posredoval zapisnik telefonskega pogovora iz lanskega oktobra. V njem naj bi Kurz Schmidu razlagal, da s prirejanjem javnomnenjskih raziskav sam nima nič. Kot se zdaj sprašujejo nekateri analitiki, je nenavadno, zakaj je Kurz pogovor posnel oziroma, ali je bil ta celo zrežiran, da bi mu kasneje služil kot razbremenilni dokaz.
Kurz, ki v Avstriji na mesec preživi le še kakšen teden (na Dunaju je solastnik investicijskega podjetja, v Tel Avivu sodeluje s podjetjem za kibernetsko varnost, v ZDA pa svetuje podjetju tehničnega milijarderja Petra Thiela, ki je podpiral Donalda Trumpa) vse obtožbe zanika in pravi, da se veseli dneva, ko se bodo izkazale za lažnive. Podobno tudi predsednik parlamenta Sobotka, ki je zoper Schmida že napovedal tožbo in ki se za zdaj brani s pojasnili, da gre za izmišljotine in poskus iz obupa, da bi si Schmid pri tožilcih znižal zagrožene kazni.
Profimedia
Ob tem seveda ni zanemarljivo dejstvo, da Schmid kot (za zdaj še vedno le) obdolženec v procesih ni dolžan govoriti resnice. Tožilci bodo morali za vsa očitana kazniva dejanja dokaze šele poiskati. Naslednji teden Schmida čaka tudi zaslišanje pred parlamentarno preiskovalno komisijo. Pričakovanja, zlasti javnosti, so velika.
“V ljudski stranki je še vedno veliko Kurza”
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je svoj prvi javni govor po nedavni ponovni izvolitvi izkoristil skorajda izključno za odziv na novo tlečo afero. “Vidim, kaj se dogaja, in si mislim, pa saj to vse ne more biti res! Korupcija je strup, ki paralizira, ki blokira prihodnje obete”, je bil oster Van der Bellen in kritike jasno usmeril proti ljudski stranki.
Na repliko kanclerja Karla Nehammerja Avstrijci niso čakali dolgo, a so jo sprejeli z mešanimi občutki. “Besede predsednika jemljem zelo resno. Pomembna sta popolna razjasnitev in transparentnost. A sta hkrati zvišanje cen in inflacija ta čas resnični težavi za ljudi,” je povedal avstrijski kancler iz vrst ljudske stranke.
Za razumevanje trenutne trhle avstrijske politične stabilnosti ni nepomembno dejstvo, da Nehammer nikoli ni kandidiral kot glavni kandidat svoje stranke. Komaj kateri kancler je bil v šibkejšem položaju, kot je trenutno on. Vse bolj kroži mantra, da v Avstriji ni kriznega kanclerja, temveč kanclerska kriza.
Opozicija močno pritiska na vlado in zahteva nove volitve. Tako socialdemokrati, svobodnjaki kot liberalci so si enotni: ljudska stranka je lagala in si kupila volitve, korupcija je globoko zasidrana v njeno DNK, vlada je nestabilna in nesposobna ukrepati.
PROFIMEDIA
Karl Nehammer, avstrijski kancler. “V Avstriji ni kriznega kanclerja, pač pa kanclerska kriza,” je mantra, ki vse bolj kroži po državi.
Medtem Sebastiana Kurza na političnem parketu ni že več kot leto dni, a je, kot menijo politični analitiki, v ljudski stranki še vedno veliko Kurza. Nekdanja predstavnika za odnose z mediji Gerald Fleischmann ter Johannes Fischmann delata kot govorca v poslanskem klubu ljudske stranke. Oba se pojavljata v tožilskih spisih oglaševalske afere. Nekdanji Kurzev generalni sekretar in minister za notranje zadeve, Karl Nehammer je danes kancler. Tudi nekateri ministri, ki so bili del ožje Kurzeve ekipe, so še danes na osrednjih položajih.
Stranka, ki je Kurza pred 14 meseci potrdila za predsednika z 99,4 odstotno podporo, z njegovo zapuščino in dinastijo torej ni prekinila. Ali, kot pravijo analitiki, gre za tleči konflikt lojalnosti, ki paralizira ljudsko stranko. Mnogi uradniki namreč še vedno čutijo dolg hvaležnosti do Kurza, ki je na zadnjih dveh volitvah dosegel za ljudsko stranko tretji in drugi najboljši volilni rezultat v zadnjih 24 letih. Danes je stranka v anketah s prepričljivo prvega že zdrsnila na tretje mesto in uživa le še 21 odstotno podporo.
Koalicijski Zeleni nihajo med močjo, ki jo imajo kot vladajoča stranka in moralo. Za zdaj so s kritiko ravnanj, ki jih očita Thomas Schmid visokim politikom in gospodarstvenikom, zadržani. Ni nepomembno, da ključni ministrski resor v konglomeratu afer – sodstvo – pripada prav Zelenim. Niti sicer v zadnjih dneh z retoriko ostri predsednik Van der Bellen niti Zeleni ne zahtevajo novih volitev. Podkancler Werner Kogler pravi, da je sredi energetske krize potrebna stabilna vlada.
Socialdemokrati na čelu s predsednico Pamelo Rendi-Wagner in 28 odstotno podporo v merjenjih javnega mnenja spet postajajo vodilna stranka in bodo na naslednjih volitvah skorajda zagotovo slavili. Toda ključno vprašanje je, s kom bi sestavljali bodočo vlado?
Z aferami prepredeno ljudsko stranko ter desnimi svobodnjaki zagotovo ne. Morebitna koalicija socialnih demokratov, zelenih in liberalcev po vzoru zdajšnje nemške, pa bi bila precejšnji izziv. Avstrija, na primer, koalicijske vlade sestavljene iz treh strank, ni imela že 73 let.
In nenazadnje: Svobodnjakom, ki so od maja 2019 izgubljali volitve zaradi posnetka z Ibize, ki je z vrha stranke odnesel Heinza Christiana Stracheja, Svobodnjake pa iz vlade, zdaj podpora ponovno raste. Njihov zdajšnji šef Herbert Kickl se zaveda, da ga kot koalicijskega partnerja ne bi sprejela nobena stranka, zato je njegova opozicijska drža toliko bolj radikalna. Energetska in inflacijska kriza, vojna sredi Evrope in pandemija, ki še ni povsem končana, so voda na mlin njegovim ostrim dikcijam.
Vsekakor pa se v Avstriji nikomur več ne bo treba norčevati iz Italije – razpolovna doba tamkajšnjih vlad je trenutno daljša kot pri naših severnih sosedih.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje