Pred začetkom konklava: poznavalci previdni, a vendarle z nekaj imeni favoritov

Že na dan smrti papeža Frančiška so v javnosti začela krožiti ugibanja o njegovem nasledniku. Vse od takrat smo priča dnevnim napovedim in lestvicam s stavnic, ki ugibajo, kdo bo novi papež. Seznamov favoritov se je nabralo že toliko, da si je oznako morebitnega Frančiškovega naslednika verjetno prislužila večina od 135 kardinalov z volilno pravico, ki bodo 7. maja sedli na konklave in dejansko izbrali novega papeža.
Občutek je torej, da lahko papež postane katerikoli kardinal in to ni tako daleč od resnice. Napovedovanje izida konklava je namreč izjemno težko, proces pa ima svoja pisana in nepisana pravila. Prav tako ne moremo izvolitve novega papeža napovedovati po logiki volitev. Ne moremo recimo sklepati, da bo naslednji papež podoben Frančišku, ker je ta imenoval kar 108 od 135 kardinalov z volilno pravico.

Kot je za Associated Press (AP) dejal poznavalec Vatikana Marco Politi, se Frančiškovi kardinali z njegovimi stališči, ki jih je zagovarjal, strinjajo le delno. "Morda se strinjajo z dajanjem obhajila ločenim in ponovno poročenim, nasprotujejo pa denimo blagoslavljanju istospolnih parov," je ponazoril.

Poznavalci previdni, a vendarle z nekaj imeni

Bolj kot na medije, ki Vatikana podrobneje po navadi ne spremljajo, se gre zanašat na analize t. i. vatikanistov. To so novinarji in poznavalci, ki dogajanje v Vatikanu vsakodnevno in zelo podrobno spremljajo kot dopisniki, o vrhu Cerkve pa pišejo tudi knjige.

V napovedih so zelo previdni. Kljub temu se v njihovih analizah kot favoriti pojavljajo filipinski kardinal LuisAntonio Tagle, italijanski kardinali Pietro Parolin, Matteo Zuppi in Pierbattista Pizzaballa ter madžarski kardinal Peter Erdo. V manjši meri se omenja še malteškega kardinala Maria Grecha, po tiho in s precej skepse pa še o  ganskem kardinalu Petru Turksonu, Francozu Jean-Marcu Avelinu in Američanu Raymondu Burku.

Vsakdo od favoritov po nečem izstopa

Kot piše vatikanistka agencije AP Nicole Winfield, je denimo Filipinec Tagle med favoriti zaradi njegove pomembne službe. Vodi namreč vatikanski urad za evangelizacijo, ki je odgovoren za Katoliško cerkev v večjem delu držav v razvoju. Postal bi lahko prvi papež iz Azije, med "papabili" pa je bil že ob zadnjem konklavu leta 2013.

Vatikanistka italijanskega časnika Messaggero Franca Giansoldati piše, da Tagle prihaja iz dela sveta, kjer katoliška vera v družbi ostaja pomembna, poleg tega pa je bil tudi med najtesnejšimi sodelavci pokojnega Frančiška. Madež na njegovi sicer všečni podobi pa je odstavitev s čela mednarodnega Karitasa. Leta 2022 je zaradi pritožb zaposlenih o mobingu in slabih delovnih pogojih Frančišek zamenjal celotno vodstvo vključno s Taglejem. "Njegova osebnost je gotovo všeč progresivcem in tistim, ki v njem vidijo možnost za okrepitev navzočnosti Cerkve v Aziji," dodaja Giansoldati.

Trije Italijani s pomembnimi nalogami

Od 266 dosedanjih papežev jih je 217 prišlo iz današnje Italije. Tako so italijanski kardinali med konklavom vedno med favoriti, tokrat pa izstopa trojica Parolin - Zuppi - Pizzaballa. Kot opozarja vatikanist italijanske Repubblice Iacopo Scaramuzzi, ne izstopajo le kot Italijani, pač pa predvsem zaradi njihove vloge, ki je znana daleč prek italijanskih meja.
Za marsikoga je glavni pretendent za novega papeža vatikanski državni tajnik in številka dve v papeški državi Pietro Parolin, ki ga po besedah poznavalcev zagotovo poznajo vsi kardinali. Dolgoletni diplomat je kljub zaupanju s pokojnim papežem preživel tudi številna obdobja trenj, ko je moral gasiti požare, ki so jih povzročile Frančiškove poteze.

Nekaj sence nanj mečejo ugotovljene poneverbe in goljufije vatikanskih financ s strani kardinala Giovannija Angela Becciuja. Franca Giansoldati Parolina opisuje kot človeka institucij in dobro poznanega sredinskega kandidata. "Je kardinal, ki je glede morale in nauka zmernejši od Frančiška in bi lahko pritegnil tudi glasove pristašev bolj konservativnega naslednika," pa v tekstu ocenjuje Scaramuzzi.

Nadškof Bologne in predsednik italijanske škofovske konference Matteo Zuppi je svoj pečat pustil kot mirovni posrednik. Bil je Frančiškov mirovni odposlanec za vojno v Ukrajini, ki se je večkrat srečal s predstavniki Kijeva in Moskve ter si prizadeval za humanost in pomiritev.

Kot piše AP, prihaja iz linije Skupnosti svetega Egidija, ki v Vatikanu postaja vedno bolj vplivna. Scaramuzzi ga je opisal kot "radostnega (duhovnega) pastirja" z nazorom krščanske demokracije in osebnim stikom. Kot dodaja, bodo k njemu pogledovali evropski kardinali, a bi lahko prepričal še koga.

Hamasu ponudil, naj za talca vzamejo njega

Vojna in mir pa močno zaznamujeta latinskega patriarha Jeruzalema Pierbattisto Pizzaballo. V nemirni Sveti deželi je postal mediator med Palestinci, Izraelci in Cerkvijo. Po začetku spopadov oktobra 2023 je dobre odnose ohranil z obema stranema. Takoj po Hamasovem napadu je skrajnemu gibanju ponudil, da ga vzame za talca, v zameno pa izpusti zajete izraelske otroke.

Na drugi strani ni skoparil z močnimi kritikami izraelskega nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu. Vatikanistka Giansoldati poudarja, da ga vsi spoštujejo in cenijo zaradi njegovih stališč, dialoga, zmernosti in dostopnosti. "Pizzaballa ostaja resnično svobodni glas in tudi zato zanimiv konklavu," piše. Scaramuzzi dodaja, da ga dolgoletni staž na Bližnjem vzhodu dela manj italijanskega. "Govori preprosto, a poglobljeno. Je trden v doktrini," še dodaja vatikanist Repubblice.

Tu je tudi nadškof Budimpešte in dolgoletni vatikanski funkcionar Peter Erdo. Vatikanistka Giansoldati ga opisuje kot premišljenega človeka. "Nikoli ne izreče nepotrebne besede, naredi pretirane geste ali izrazi kontroverzno mnenje. Je veliki kandidat zmernega in konservativnega dela konklava in že nekaj časa predstavlja opcijo za tiste, ki niso navdušeni nad potjo Cerkve pod papežem Frančiškom," meni.

V nadaljevanju članka ga predstavi kot odločevalca, ki se lahko giblje v "močvirju evropske politike" in nekoga, ki bi vzpostavil most s pravoslavno Cerkvijo. "Verjame v ponovno evangelizacijo Evrope in pridiga o ravnovesju med solidarnostjo in usmiljenjem," še piše vatikanistka Messaggera.

Na robu nabora tistih, ki jih poznavalci štejejo med favorite, pa je še kardinal z Malte in generalni tajnik sinode Mario Grech. Vsaj pri odnosu do istospolne usmerjenosti velja za progresivnega, a ni bilo vedno tako. "Kdor ne sprejema Kristusovega nauka, naj bo iskren do sebe in se izloči iz Cerkve," je ostro nastopil leta 2008. Vendar se je nato tudi zaradi funkcij v Vatikanu začel udeleževati srečanj z LGBT+ skupinami. Trde besede so se umaknile in na sinodah je začel ljudi in cerkvene voditelje pozivati k razumevanju do istospolno usmerjenih oseb.
Iacopo Scaramuzzi ga opisuje kot vodjo širšega gibanja za institucionalne spremembe, pri tem pa izpostavlja tudi pomeni sinodalnosti v Cerkvi nad katero je Maltežan bdel. Termin označuje vključevanje vseh verujočih v delovanje katoliške Cerkve, čemur je pokojni papež Frančišek namenil zelo veliko pozornosti. Scaramuzzi piše, da bo sinodalnost ena pomembnih prelomnic konklava, saj se bo tu pokazala razlika med pristaši Frančiškovega pristopa in tistimi, ki so mu nasprotovali.

"Treba je upoštevati, da bo to, kar bo Grech povedal na generalnih kongregacijah, pritegnilo pozornost v dvorani. Obstajajo tisti, ki ga zelo cenijo, tisti, ki ga imajo le za nosilca Frančiškove linije, in tisti, ki si ga že predstavljajo kot kandidata za papeža," je ocenil vatikanist Repubblice.

So razpršeni kardinali, ki se ne poznajo dobro, recept za dolg konklave?

Prihodnost Cerkve in novega naslednika svetega Petra bodo določili kardinali, ki bodo v Sikstinski kapeli premlevali številna vprašanja. Ali naj Cerkev nadaljuje pot radikalnih Frančiškovih reform? Naj se raje vrne k doktrinalni poti pred letom 2013? Naj izberemo nekoliko mlajšega papeža, ki bo lahko na položaju v dobrem in slabem 20 in več let? Ali naj izberemo papeža iz Afrike in Azije, kjer Cerkev živi in rase, ter tvegamo nove pretrese?
Poznavalci opozarjajo, da je zaradi sestave konklava tokrat negotovost še večja kot običajno. Kardinali, ki jih je večinoma imenoval Frančišek, se med seboj ne poznajo dobro. Kot smo pisali, je pokojni papež imenoval kandidate iz obrobnih škofij in držav, kardinalsko telo pa je postalo precej bolj raznoliko. V korist drugih celin se je zmanjšal delež evropskih in severnoameriških kardinalov. Svojega tako nimajo v Milanu in Parizu, imajo pa ga v Port Moresbyju v Papui Novi Gvineji. Poleg tega je Frančišek zadnjih 20 volilnih kardinalov imenoval decembra lani, in nekateri so se s kolegi prvič srečali na konklavu.

Še posebej pomembno vlogo bodo med izbiranjem igrali vplivni in markantni kardinali, ki pa jih zaradi različnih razlogov kolegi ne vidijo kot primerne za papeža. Z vplivom lahko pod svoje okrilje pritegnejo somišljenike in jih preusmerijo k podpori njihovega kandidata. AP med take kardinale uvršča Timothyja Dolana, Reinharda Marxa in Fridolina Ambonga Besungo. Zagotovo se jim bo med konklavom pridružil še kdo.

Ker se kardinali ne poznajo dobro, lahko pričakujemo daljši konklave, kot smo mu bili priča leta 2013, ocenjuje vatikanistka agencije AP Nicole Winfield. Za zdaj namreč nič ne kaže, da bi kdo pod slavne Michelangelove freske stopil z že zagotovljenimi glasovi v žepu. In tu je tudi začetni razlog, da o izrazitem izstopajočem favoritu za Petrovega naslednika še ne moremo govoriti.